Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ločitev šefice DZ, Geričeva ovadba Goloba in Kolaps pred Tarčo Žnidaršičeve

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 31st december 2023, 08:54 pop

“PO GOLOBU ŠE URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: “LOČUJEM SE.”, RAJKO GERIČ KAZENSKO OVADIL ROBERTA GOLOBA in KOLAPS PRED TARČO ERIKE ŽNIDARŠIČ so bili po vseh meritvah, ki jih uporabljam, najbolj brani članki v lanskem letu. Geričeva ovadba je imela nadaljevanje, vrh RTVS je odgovornega urednika drugega programa TVS Geriča tik pred novim letom poslal na čakanje, češ da ni dela zanj. Tudi teksti o tem so se in se še zelo dobro berejo.

Med dvajset najbolj branimi članki jih je bilo šest o dogajanju v Ukrajini. Branost spremljam s pomočjo Google Analytics in Jetpack Stats. Vrstni redi so po obeh merjenjih povsem enaki, izmerjeno število ogledov pa precej različno. Po googlovi analitiki je zgodbo, kako se po premieru Golobu ločuje še predsednica državnega zbora Klakočar Zupančičeva, bralo več kot 80.000 uporabnikov, skupaj je bilo ogledov več kot 180.000.

Velika branost zgodbe o ločevanju kaže, da bralce velikokrat pritegne presenetljiva dnevna novica in ne zapleten analitičen članek. Klakočar Zupančičeva je za revijo Lady razkrila, da se je njen mož od nje odselil še preden se je podala v politiko. Tako: “Z možem že dolgo ne živiva več pod isto streho.” V kampanji in pozneje se ni predstavljala kot družinski človek, ki varuje zasebnost svoje družine. Je pa to počel Robert Golob.

Za premiera smo pa po volitvah izvedeli, da tudi že dolgo ne živi s soprogo, kar je volivcem pred volitvami prikril. Med tem si je našel novo in mlajšo spremljevalko Tino Gaber. Ali ona njega. Klakočar Zupančičev se javno z novim spremljevalcem še ne pojavlja. Posnetek funkcionarjev, ki vodijo različne veje oblasti s partnerji, je iz državne proslave pred novim letom. Premierov stol ob Tini Gaber je prazen, ker je bil Golob glavni govornik, ki v času nastanka posnetka govori dvorani.

Državna proslava Foto:Žiga Živulović jr. /Bobo za KPV

Bolj sofisticirana, a podobno presenetljiva, je bila zgodba, da je Rajko Gerič kazensko ovadil premiera Goloba. Praviloma novinarje in medije pri nas odpušča in preganja Golob, ki novinarje in medije od volitev depolitizira in sicer čisti. Tudi Geriča so Golobovi sčistili iz TSmedie, ki izdaja Siol.net. Nekdanji novinar TVS, ki je bil tudi sindikalist, pozneje pa odgovorni urednik TVS, ki je bil pozneje urednik na Planet TV in direktor podjetja TSmedia, danes pa je odgovorni urednik na TVS, je Goloba ovadil zaradi izjav v Odmevih TVS, ko je premier Tanji Starič priznal, da čisti “janšizem” na policiji in na RTVS in jo pred kamerami opozoril, da ona točne ve, za kaj gre, ker so se vsi skupaj, z njo vred torej, zavezali k čiščenju janšizma na RTVS. Pogovarjala sta se o pričanju nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je povedala, da ji je Golob ponudil, da si lahko spet pridobi njegovo zaupanje z odpuščanji konkretnih posameznikov iz policijskih vrst, ki jih je določil premier. Podatkov, da bi se pravna država zaradi postopka, ki ga je sprožil Gerič in nenavadnih ravnanj premiera, kakorkoli resno zganila, doslej ni. So pa Geriča vodilni, ki jih je nastavila vladajoča koalicija, tik pred novim letom poslali na čakanje, s še 15 zaposlenimi, ki niso blizu strankam na oblasti. Na “novo” prihajajo v prve vrste nazorsko levi novinarji. Denimo, Marcel Štefančič iz Mladine.

Tretji članek, ki je pritegnil zelo veliko število bralcev, je bil o težavah znotraj Svobode. Nastal je, ko smo izvedeli za odstope dveh poslancev Svobode: Dejana Zavca in Martina Marzidovška in ko smo lahko prebrali mnenje pravne službe državnega zbora, ki ga je Urška Klakočar Zupančič dolgo prikrivala poslancem SDS, da so Janja SlugaMojca Pašek Šetinc in drugi iz koalicije zlorabljali oblast in kršili načela delitve oblasti, ko so v parlamentu nameravali prevzeti vlogo sodnikov, obsojati in po političnem sojenju odstaviti programske svetnike RTVS, da bi pridobili vpliv na medij z največ denarja v državi: RTVS. Pri prevzemanju RTVS jim je takrat težave povzročalo ustavno sodišče. Po zapletih v Tarčo Erike Žnidaršič presenetljivo ni bilo Klakočar Zupančičeve. Menda je kolapsirala od vsega hudega. Ni pa bila tiho Tamara Vonta, ki je prišla namesto nje.

Med najbolj branimi članki je bila letos tudi kolumna Vida Mlakarja MOGOČE LE ŠE NA KUBI, SEVERNI KOREJI ALI BELORUSIJI. Mlakar se je na zaplete o neplačevanju računov med UKC LJ in Medicinsko fakulteto odzval z opisom, kako to rešujejo v Švici, kjer živi. V članku pojasnjuje, zakaj bi bil podoben zaplet tam povsem nezaslišan. Zgodbo je po googlovi analitiki prebralo več kot 43.000 bralcev, ogledov je bilo slabih sto tisoč. Kar je za kolumno sijajen rezultat.

Med 50 najbolj branimi članki je tudi poročilo “KDOR ŽELI ŽIVETI V KALIFATU, TA V NEMČIJI NIMA KAJ ISKATI.” Dušana Čegovnika iz Nemčije, s skoraj 18.000 bralci in 37.000 ogledi.

Zelo brane so bile zadnje leto številne zgodbe o dogajanju v Ukrajini, najbolj bran je bil članek UNIČEN PRVI TERMINATOR, PADEC HELIKOPTERJA MI-24, PILOTA REŠEVAL MI-8 s 48,820 bralci in slabih 50.000 ogledov. Med dvajset najbolj branimi članki jih je šest o dogajanju v Ukrajini.

Enak vrstni red kot googlova analitika, a s precej drugačnimi številkami, pokaže vtičnik Jetpack, ki bi naj uporabljal podoben način merjenj kot Google.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu