Site icon Spletni časopis

Koalicija odpravila veto na sto milijonov za nov obvezni prispevek

Poslanci vladnih strank so danes s preglasovanjem veta ponovno z interventnim zakonom, s katerim spreminjajo množico različnih zakonov, prevalili okoli sto milijonov stroškov za bolniška nadomestila na podjetja in zavarovance, ker državna zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) posluje z velikim minusom. Leta 2022 ga je pridelala za 133 milijonov. Prihodnje leto pa imela še dodatni stroške, ker so z novim letom vladajoči podržavili prostovoljna dodatna zdravstvena zavarovanja, ki jih bo poslej kot obvezni prispevek dodatno pobirala ZZZS. Za odpravo veta je bilo 51 poslancev, pomotoma sta za to glasovala tudi dva iz SDS: Alenka Jeraj in Andrej Kosi. Njuna napaka na razplet glasovanja ni vplivala. Za odpravo veta je zadoščalo 46 glasov. V grafiki je novost, kategorija poslanec brez poslanske skupine. To je iz Svobode izključena Mojca Pašek Šetinc, ki je glasovala koalicijsko.

Prevalitev stotih milijonov so prejšnji teden vladajoči uzakonili po postopku za naravne katastrofe, a je novost ustavil državni svet z vetom. Ker pa gre za veliko denarja, pomembne dileme in odločanje v zadnjem hipu tik pred novim letom, se lahko zaplete tudi še z referendumskimi postopki.

Odločanje zadnjih hip, ko po vrhu z enim zakonom spreminjajo vrsto različnih zakonov, čeprav nismo v času izrednih razmer, je značilnost vladanja od aprila lani. Obvezni državni prispevek so namesto prostovoljnih zavarovanj najprej nameravali uvesti celo že septembra, a so julija rok premaknili na novo leto. Tik pred novim letom zdaj popravljajo tudi način uvedbe te novosti.

Možnosti referendumske pobude, ki uveljavitev zakona lahko dodatno zamaknila, ni mogoče izključiti, čeprav ustava prepoveduje določene vrste referendumov. A pri tem zakonu ni jasno, ali sploh sodi med takšne, ko referendum ni mogoč, ker to ni zakon o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. Določa pa podrobneje način pobiranja nove obvezne dajatve in drugače ureja način plačevanja bolniški nadomestil, kar pa ni davek, carina ali druga dajatev.

Ustava pravi tako:

“Referenduma ni dopustno razpisati:

  • o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
  • o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
  • o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
  • o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.”

Da so lahko pri tem težave, je opozorila tudi zakonodajno pravna služba državnega zbora (ZKP) v zelo kritičnem mnenju o rešitvah, ki pa so bile v postopku pozneje deloma spremenjene in vsaj določb o sistemskem povračilu, o katerem po mnenju ZKP ne bi bil mogoč referendum, več ni opaziti. Tako:

Poslanci bodo danes še drugič razpravljajo tudi o predlogu SDS, da bi ukinili dodatna štempljanja in birokratski nadzor zaposlenih po državi, kar je projekt ministrstva za delo Luke Meseca (Levica). V gospodarstvu dodatni birokraciji nasprotujejo, da novosti niso izvedljive, je ocenil tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han (SD). Poslanci vladne Svobode, SD in Levice so pred mesecem že zavrnili predlog SDS, da bi začeli postopek ukinjanja Mesečevih novosti, a je SDS predlog ponovno vložila.

Exit mobile version