Se Pirc Musarjeva zgleduje po Danilu Türku?

Last Updated on: 7th februar 2024, 10:37 pop

“Od 1. 1. 2023 do 30. 11. 2023 je policija zabeležila 55.230 nedovoljenih vstopov migrantov v državo. V enakem obdobju lani 30.141.” To je zapisano v včeraj objavljenem mesečnem poročilu policije o migracijah, ki so v času sedanje vlade ob vse več migrantih vse krajša. V primerjavi z letom prej je tudi skoraj desetkrat manj vračanj na Hrvaško. V preteklosti je v teh poročilih policija pojasnjevala razloge dogajanja. V zadnjem letu ni več pojasnil.

Pomilostitve tihotapcev Pirc Musarjeve in nagrade za pomoč

Na večje število migrantov in manj vračanj je vplivala nova oblast, saj je vlada Roberta Goloba razglasila politiko odprtih meja in podiranja ograje, naša predsednica Nataša Pirc Musar pa je od štirih pomilostitev v treh primerih pomilostila tihotapce migrantov, zaradi česar je opozicijska SDS zahtevala pojasnila v parlamentu. A je koalicija Svobode, SD in Levica zavrnila njihov predlog, da bi Pirc Musarjeva morala poslancem pojasniti zakaj prav te pomilostitve. Je pa ta teden Pirc Musarjeva poslancem predstavljala nekakšna svoja splošna politična stališča. Podatki o upadu vračanj so takšni:

Tudi na manj vračanj je morebiti vplivala politika. Nataša Pirc Musar je ob pomilostitvah tihotapcev migrantov ta teden nagradila nevladnico Katarino Bervar Sternad za njeno delo na področju človekovih pravic, ki pa je tudi v trudu nevladnih organizacij, da bi migrantom pomagale čim bolje izkoristiti luknje v naši pravni ureditvi. Ena od takšnih lukenj je, da že z napovedjo, da bodo zahtevali mednarodno zaščito, preprečijo vračanje na Hrvaško in si zagotovijo prevoz v središče države, od tam pa lahko svobodno potujejo naprej proti Zahodu. Kjer je pa zadnje čase nekaj težav, ker je mejni nadzor po Avstriji, ki ga ima zaradi slabega nadzora meja na Balkanu že dolgo, uvedla še Italija. Dejansko azila migranti, če jim uspe priti v Italijo, pri nas sploh ne zahtevajo, še manj, ko izginejo, kdo preverja ali izpolnjujejo pogoje za to. 

Manj podatkov, ker več ni nadzora, ki pa spet je

Kako dramatično se je od prevzema oblasti vlade Roberta Goloba povečalo število migrantov, kaže grafika, ki jo po mesečnih podatkih delam sam, policija je tak prikaz podatkov v zadnjem letu ukinila. Pojasnili so, da je podrobnosti manj, ker je bil ukinjen mejni nadzor s Hrvaško. Ki pa ga je vlada medtem znova uvedla.

Bizarnost naše ureditve je pokazal primer dveh državljanov Turčije, ki so ju gorski reševalci ta teden tudi s pomočjo helikopterja rešili, da nista zmrznila visoko nad predorom Karavanke. Po rešitvi sta takoj napovedala zahtevo za mednarodno zaščito, da ju država ne bi “vrnila” v Turčijo. Podjetje iz te države gradi predor nekaj nižje. V Slovenijo sta pred tem prišla mimo našega “mejnega nadzora”, ki je luknjičave vrste.

Pirc Musarjeva je sicer z nagrajeno nevladnico Katarino Bervar Sternad povezana še drugače: v preteklosti ji je kot odvetnica pomagala preganjati Uroša Urbanijo v sporu z direktorjem STA Bojanom Veselinovičem.

Da predsedniki nagrajujejo posameznike in organizacije, s katerimi so bili v preteklosti osebno povezani, je na še veliko bolj neverjeten način pokazal nekdanji predsednik Danilo Türk, ki je nagradil šefa tajne politične policije Tomaža Ertla za njegov prispevek k osamosvajanju. Osamosvajanju je Ertl najostreje nasprotoval in pomagal nadzorovati in preganjati tiste, ki so imeli takšne ideje. Ob Kučanu je bil Türk eden predlagateljev Pirc Musarjeve.

Se je pa vlada včeraj odločila, da bo začasni nadzor na notranjih mejah Slovenije s Hrvaško in Madžarsko podaljšala za šest mesecev, in sicer od 22. decembra 2023 do 22. junija 2024. Odločitev so pojasnili tako:

“Izrazito poslabšanje varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in grožnje, ki se odražajo v številnih pozivih terorističnih organizacij k izvedbi terorističnih in drugih nasilnih dejanj v zahodnih državah, ob nadaljevanju ruske vojaške agresije v Ukrajini, razvoja varnostne situacije v Afganistanu, pa tudi nasilnih konfliktov v nekaterih afriških državah, zahtevajo sprejem skrajnih ukrepov za zagotovitev javnega reda in notranje varnosti. Na povišani, tretji stopnji od petih, ostaja ocena ogroženosti zaradi terorizma v Sloveniji. V zadnjem obdobju je stopnjo teroristične ogroženosti povišal tudi velik del držav članic EU, sosednja Avstrija celo na najvišjo. Upoštevajoč načela schengenskega območja lahko grožnja v eni članici predstavlja grožnjo celotnemu območju. Poleg tega je evropska komisarka za notranje zadeve v povezavi z vojno na Bližnjem vzhodu in polarizacijo, ki jo je ta povzročila v družbi, v začetku decembra opozorila na visoko tveganje za teroristične napade v EU. Teroristično ogroženost dodatno podkrepi podatek, da so varnostni organi nekaterih držav članic v okviru protiterorističnih akcij na območju EU prijeli več oseb, ki so prišli iz tretjih držav. Migracijski tokovi lahko v tem kontekstu predstavljajo varnostno tveganje, ki ga spremljajo druga odklonska ravnanja. Podatki, pridobljeni v obdobju od začasnega nadzora na notranjih mejah, uvedenega po 28. členu Zakonika o schengenskih mejah, to je od 21. oktobra 2023 dalje, potrjujejo, da ta predstavlja enega pomembnih ukrepov za zagotavljanje notranje varnosti. Zato ga je smiselno nadaljevati tudi v prihodnje. Nacionalni varnostni organi bodo še naprej pozorno spremljali morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji ter dejavnike, ki bi lahko vplivali na radikalizacijo posameznikov in širjenje nasilnega ekstremizma. Podatki, pridobljeni v naslednjih šestih mesecih, o razvoju varnostne situacije v državi in širši regiji bodo temelj za nadaljnje odločitve.”