Nadaljevanje upadanja podpore stranki Svobode Roberta Goloba, ki je že izgubila več kot pol volivcev, popularnost Goloba je pod Alenko Bratušek, ki je na volitvah lani propadla, negativno delo vlade ocenjuje 54,5 odstotkov vprašanih. To je pokazala raziskava agencije Mediana, rezultate je danes objavil časopis Delo. Glasovi Svobode in SDS, ki je tudi nekaj izgubila v primerjavi z zadnjo raziskavo, se niso premaknili k tistim, ki ne vedo, kako bi volili. V primerjavi z raziskavo Mediana za POPTV pred dvema tednoma se je delež tistih, ki ne vedo, koga bi volili, celo nekoliko znižal. Se je pa povišal delež več manjših strank. Najbolj SNS Zmaga Jelinčiča, ki bi s skoraj petimi odstotki po raziskavi za Delo prišla v državni zbor. Ko gre za vrstni red strank pa je nenavadnost NSi Mateja Tonina, ki je bila na volitvah lani tretja najmočnejša stranka. Po raziskavi Mediane bi bila zdaj šele na petem mestu, tik pred SNS.
Vzpon SNS kaže tudi bolj dolgoročen prikaz nihanja moči petih parlamentarnih strank, ki sem jim tokrat dodal SNS, ker je dosegla “rekordno” podporo, ki je daleč nad rezultatom volitev, na katerih so se lani z 1,5 odstoka slabo odrezali. V grafiki so pri SNS luknje, ker jih agencija Ninamedia za Dnevnik nima v naboru strank, ki jih ponuja anketiranih. Vprašujejo le po petih strankah v državnem zboru, kar tem tudi viša deleže. Ninamedia svoje raziskave občasno izvede tudi dvakrat mesečno.
Golobu slabo kaže tudi na lestvici popularnosti, na vrhu te je Anže Logar (SDS), Golob pa zaostaja za Janezom Janšo (SDS) in celo za nekdanjo premierko Alenko Bratušek (Svoboda), ki je na lanskih volitvah s svojo stranko propadla, a jo je Golob postavil za ministrico v svoji okrepljeni vladi, ki ima pet ministrstev več kot prejšnja Janeza Janše. Po logiki, da bolj kot je nesposoben šef (premier) več pomočnikov (ministrov) potrebuje. Premier je skoraj povsem na dnu te lestvica. Za njim sta le še Luka Mesec (Levica), ki je po raziskavi za Delo izgubil največ, čisto na dnu pa vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. Upad Meseca je verjetno povezan s precej turbulentnim dogajanjem, ki ga je kot minister za delo sprožil s projektom, da moramo veliko natančneje beležiti delo zaposlenih, kar je povezano z velikim dodatnim administriranjem in nadzorom zaposlenih, ko v številnih primerih za to ni nikakršnega razloga. Da novosti niso dobro premišljene in bi jih bilo pametno ukiniti, je javno priznal gospodarski minister Matjaž Han (SD), ki je na lestvici visoko na tretjem mestu. A je vladna koalicija tak predlog opozicijske SDS prejšnji teden zavrnila. SDS pa znova predlagala, da bi vladajoči lahko še dodatno premislili.
Han je na lestvici najbolj popularnih na vrhu, takoj za Logarjem in predsednico Natašo Pirc Musar. Dno te lestvice je takšno:
Primerjava z volitvami pokaže, kako dramatično izgublja Svoboda, nekaj pa tudi NSi. Krepita se SDS in SD. Še bolj dramatičen je upad Svobode, če upoštevamo, da sta se v to stranko po volitvah zlili SAB in LMŠ, ki sta skupaj zbrali 6,3 odstotka glasov volivcev. Skupaj je torej Svoboda imela lani 40,8 odstoten delež. Ta delež se jim je že prepolovil.
V grafikah in članku so deleži podpore strankam preračunani tako, da so upoštevani le za stranke opredeljeni volivci. To omogoča primerjavo z volitvami in med raziskavami. Med opredeljene za stranke štejem tudi izbiro “druge” stranke. Izvirni deleži podpore strankam različnih raziskav, kot so jih objavili mediji, ki so temelj za preračune, so objavljeni v preglednici (s klikom lahko vse preglednice povečate):
Podatke, ki so bili temelj za preračunavanje, navajam, ker to olajša razumevanje razlik med meritvami in omogoča tudi preverjanje, če je prišlo pri prenosu in obdelavah podatkov morebiti do napak.
