Ker iz Sove tudi v drugo niso odgovorili na vprašanje, ali so res sprožili kazenski postopek proti nekdanji notranji ministrici in danes svetovalki predsednice republike Tatjani Bobnar in nekdanjemu generalnemu direktorju policije Boštjanu Lindavu zaradi izdaje tajnosti, sem proti njim sprožil postopek pred informacijsko pooblaščenko. Izmikanje odgovoru o svojem delu, ko vse kaže, da so mediji objavili lažno novico, je nenavadno za obveščevalno službo. S tem pomaga širiti lažno informacijo.
Da kazensko preganjajo Bobnarjevo in Lindava, je poročala revija Reporter, informacijo pa so povzeli vsi največji spletni portali v državi. Sam sem takrat takoj prosil Sovo za pojasnilo, ali je bil res sprožen kak postopek zaradi izdaje tajnosti. To je, če so vpleten pomembne javne osebnosti, vedno pomemben dogodek, ki ga je nujno preveriti. Podobnih postopkov je bilo v preteklosti že veliko. Najbolj razvpit je bil morda pregon nekdanjega premiera Antona Ropa, ker je Vladimirju Vodušku v telefonskem pogovoru sklepetal, kako Sova uspešno prisluškuje hrvaškim politikom. Namen je bil diskreditirati Janeza Janšo z dezinformacijo, kako bi se naj s premierom sosednje države ta dogovarjal za incidente, težava pa, ker je Vodušek telefonski pogovor z Ropom na TVS kar objavil. In s tem spravil v težave Ropa. Sova je, ko jo je vodil Damir Črnčec, podobno sprožila tudi pregon nekdanjega šefa Sove Sebastijana Selana in novinarke Anuške Delić, ko so v medije pred volitvami izcurljale zaupnosti Sove za še enega v množici poskusov diskreditirati SDS in Janez Janše s prikazovanjem povezav s skrajnimi desnimi skupinami. Za širjenji teh diskreditacij je bila podobno politika v povezavi s Sovo. Delićeva je takrat pisala za Delo.
Sova se je na prošnjo, ali so res sprožili postopek proti Bobnarjevi in Lindavu pred tožilstvom najprej odzvala z nejasnim odgovorom, ki je bil takšen: “Agencija je v svoji izjavi že pojasnila, da v predmetni zadevi glede ravnanja s tajnimi podatki utemeljeno pričakuje od vseh deležnikov, da dosledno upoštevajo določbe Zakona o tajnih podatkih. Vsak, ki mu je bil zaupan tajni podatek, ali se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti. Na vsako ravnanje v nasprotju z določbami ZTP morajo pristojni organi ustrezno odreagirati. Agencija konkretnih postopkov v predmetni zadevi, ki je označena s stopnjo tajnosti, ne more pojasnjevati.”
Moje vprašanje je bilo, ali so sprožili kazenski postopek in ne kakšna je pravna ureditev. Ker morebiten kazenski postopek zaradi izdaje tajnosti ne more biti zaupne narave, sem vprašanje Sovi ponovil. Če ga niso, je namreč šlo za lažno informacijo za diskreditiranje. V interesu obveščevalne službe pa bi moralo biti, da se v družbi ne širijo laži o delu njihovega direktorja Joška Kadivnika. Takšna ovadba, ko gre za politike, je namreč vedno odločitev vodstva.
A iz odgovora, ki sem ga prejel, ne kaže, da bi v Sovi imeli interes povedati, kaj je res. Preko Ukoma so mi namreč odgovorili tako:
Odgovor iz Sove, da naj o tem, kaj delajo, vprašam na tožilstvo, je hudo nenavaden. Podobnemu izmikanju sem bil priča že, ko sem na vladi preverjal, s katerih postavk namerava vlada skupaj petnajst milijonov letos in prihodnje leto nakazati novemu vodstvu RTVS. Odgovorili so mi, da naj vprašam RTVS, ker bodo pojasnila poslali tja.
Informacija, da Sova kazensko že nekaj časa preganja Bobnarjevo in Lindava, je bila, tako vse kaže, neresnična. Da Sova tega ne zanika in se izmika pojasnilom, pa kaže, da so v širjenje dezinformacije celo vpleteni. Težko je drugače razumeti, zakaj ne zanikajo lažne informacije.
Da bi prejeli ovadbo so medtem drugim medijem zanikali na okrožnem tožilstvu v Ljubljani in na specializiranem tožilstvu. Po informacijah iz parlamenta so v Sovi slabe volje, ker je javnost izvedela, kakšni so bili po odredbi sodišča možni roki za aretacijo ruskih vohunov, prvi je bil takoj po trojnem referendumu 28. marca, ko se je policija za aretacije tudi pripravljala, izvedene pa so bile teden pozneje. Domnevno na željo premiera Goloba, da ne bi motilo proslavljanja referendumskega dosežka, da je vlada dobila pet dodatnih ministrstev, vladna koalicija pa možnost predčasno zamenjati celoten vrh RTVS. V Sovi menijo, da bi lahko Rusija iz teh podrobnosti o datumih razbrala preveč ozadja, od kod so dobili informacije o ruskih vohunih.
Težava pa je med drugim, da Bobnarjeva in Lindav tega nista razkrila javnosti. Pričala sta v zaprtem delu komisije za nadzor obveščevalcev, v tej komisiji pa so le poslanci NSi in vladne koalicije. Nadzor dela oblasti so največji opozicijski stranki SDS vladajoči v tem mandatu namreč onemogočili. NSi je pomagala.
Javnosti in Rusiji nista Bobnarjeva in Lindav razkrila nič. Kvečjemu nekdo drug je. Preganjala bi lahko Sova le poslance NSi in koalicije in pa novinarje, ki so dejstva objavili.
Za pomoč o krogu možnih osumljencev, sestava komisije za nadzor, da vladajoči ne bi zlorabljali obveščevalnih služb, je takšna: