Martić vdiral v lastno pisarno in zavrnjen račun za selitev Fijavževe
Last Updated on: 8th oktober 2023, 08:55 dop
“Pisarna je bila zaklenjena, tajnici so vzeli ključ, v pisarno smo morali komisijsko vdreti. Pričakalo nas je na stotine neplačanih računov in nepodpisanih pogodb. Prejšnje vodstvo je zadnjih mesecev zadrževalo dokumente. Verjetno zato, da bi bilo poslovanje videti boljše, kot je bilo, a tudi, da bi bilo nam težje.” Tako je predsednik uprave RTVS Zvezdan Martić včeraj opisal dogajanje po tem, ko se je nov svet RTV Slovenija odločil, da ne bo čakal še kak teden, da bi nova uprava prevzela vodenje po zakonu, s katerim je vladna koalicija predčasno odstavila celoten vrh RTVS. Namesto tega so dodatno predčasno krivdno odstavili prejšnjega direktorja Andreja Graha Whatmogha. Pozneje so podobno, ker se jim je mudilo, še pred izbiro novega direktorja z javnim razpisom predčasno krivdno odstavili še direktorja TVS Uroša Urbanijo in nastavili novega začasnega direktorja. Grah Whatmough in Urbanija sta trditve Martića o nujnosti vdiranja v pisarne včeraj zanikala kot laž. Tako:
Podobno sta včeraj zanikala tudi, da bi bilo kaj posebnega, da je Martić podpisoval več sto računov. To je običajno delo generalnih direktorjev ali šefov uprav. Novo vodstvo je ob tem, da se je odločilo za predčasne menjave, ki jih celo ustavno sporen zakon o menjavi celotnega vodstva ni določil, Grah Whatmoghu in Urbaniji prekinilo tudi delovno razmerje. V preteklosti, ko je bila odstavljena direktorica TVS Natalija Gorščak, ki jo z leve pogosto navajajo kot primer nesprejemljivih grobih menjav, se to ni zgodilo.
Nekoliko pa se zapleta tudi pri odgovorni urednici TVS. Po tem, ko je bila odstopljena Jadranka Rebernik in je obsežne menjave v uredništvu takoj izpeljala Polona Fijavž, ko še ni bila imenovana za odgovorno urednico kot to zahteva zakon, je nov vrh vendarle izpeljal tudi opredeljevanje uredništva. Mimogrede, račun, ki ga je prejšnje vodstvo res zavrnilo, pa je precej astronomski za selitev dopisnice v Berlinu Fijavževe. Na ravni deset tisoč evrov. Bolj konkretno: povprečna selitev dopisnika stane pet tisoč evrov. Selitev Fijavževa nazaj v Ljubljano je stala več kot 12.000. Pot nove dopisnice v Berlin pa je bila na ravni 700 evrov. Dopisniki menijo, da imajo lahko enake stroške selitev kot veleposlaniki države. Čeprav dejansko ne vodijo veleposlaništev.
A tudi pri opredeljevanju uredništva do Fijavževe so zagate. Združenje novinarjev in publicistov je opozorilo, da Fijavževa ni dobila večine programskih delavcev, ki jo zahteva zakon, saj jo je od 134 programskih delavcev podprlo le 59 novinarjev, kar je manj od polovice. Med 60 glasujočimi jih je bilo za 59, ena glasovnica pa proti.
Na portalu Siol.net je odgovorni urednik Mihael Šuštaršič to podporo označil celo za plebiscitarno:
Na plebiscitu 23. decembra 1990 je bila udeležba 93,2 odstotna in ne manj kot polovična. Za samostojno in neodvisno državo je glasovalo 95 odstotkov tistih, ki so na referendum prišli in 88,5 % vseh takratnih volilnih upravičencev.
Mnenje ZNP, da urednica ni dobila zakonsko zahtevane večine, je takšno:
Poziv vodstvu RTVS naj vzpostavi zakonito stanje
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pozivamo upravo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in v. d. direktorja Televizije Slovenija (TVS) Andraža Pöschla, da vzpostavita zakonito stanje v uredništvu informativnega programa 1. programa TVS, kjer je bila za v. d. odgovorne urednice imenovana Polona Fijavž. Vodstvo namreč za njeno imenovanje ni dobilo potrebnega večinskega soglasja programskih delavcev v uredništvo, zato je imenovanje nezakonito.
Direktor TVS je namreč po pritiskih na prejšnjo v. d. odgovorno urednico Jadranko Rebernik in posledično njenem odstopu za njeno naslednico imenoval Polono Fijavž, kar pa je storil brez da bi pred tem pridobil mnenje uredništva, ki ga zahteva zakon. Nezakonitost je nato reševal tako, da so v uredništvu naknadno izpeljali izrekanje programskih delavcev o Fijavževi, a tudi potem potrebnega večinskega soglasja zaposlenih ni bilo.
21.b člen zakona o RTVS namreč določa, da morajo direktorji za imenovanje odgovornih urednikov pridobiti pozitivno mnenje večine programskih delavcev v uredništvu, za katero je kandidat predlagan. V kolikor pozitivnega mnenja direktor ne dobi, mora uprava za imenovanje takega kandidata pridobiti soglasje sveta. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati svetu v soglasje tudi svojega kandidata za odgovornega urednika.
Pravico izrekanja o primernosti Fijavževe je imelo 134 programskih delavcev v informativnem programu 1. programa TVS. Glasovalo je 60 upravičencev, od katerih jih je Fijavževo podprlo 59. Slednje pa ne predstavlja potrebne večine (68 zaposlenih) programskih delavcev v uredništvu, ki jo zahteva zakona.
Glede na to je imenovanje Fijavževe še vedno nezakonito, zato pozivamo direktorja TVS, da v informativnem programu vzpostavi zakonito stanje – bodisi tako, da namesto Fijavževe imenuje drugega kandidata, ki bo imel podporo večine programskih delavcev, bodisi da izpelje nadaljnji postopek, kot ga določa zakon v primerih, ko kandidat nima potrebnega soglasja zaposlenih. Torej, da uprava za imenovanje Fijavževe pridobi soglasje sveta zavoda.
Upravni odbor ZNP, 2. oktober 2023
Ustanovljen Svet za zaščito svobode govora
Zbor za republiko (ZzR) je ustanovil Svet za zaščito svobode govora (SZSG), predsednik Sveta je Jože Biščak, je sporočil predsednik France Cukjati. Svet je bil ustanovljen zaradi vse večjega omejevanja svobode govora kot temeljne človekove pravice in svoboščine. Glavna naloga Sveta bo prizadevanje za zaščito svobode govora – da lahko vsakdo javno izrazi svoja stališča, ne da bi zaradi izrečenih besed utrpel negativne posledice, kot so grožnja z nasiljem ali zaporna kazen. Svet se bo odzival na kršitve svobode govora kot temeljne človekove pravice in svoboščine. Svet je odprta skupina, ki od svojih podpornikov in članov pričakuje, da si bodo prizadevali za svobodo govora in da zaradi različnih stališč ne bodo nikoli omejevali svobode govora drugim. Svet je na ustanovni seji sprejel izjavo za javnost:
Izjava Sveta za zaščito svobode govora
Ker menimo, da je danes v Sloveniji svoboda govora kot univerzalna človekova pravica in svoboščina ogrožena, se ustanavlja Svet za zaščito svobode govora. Temeljna naloga Sveta bo prizadevanje, da lahko vsakdo javno izrazi mnenje in stališče v skladu s svojim svetovnim nazorom, ne da bi se bal, da bi ga oblast zaradi njegovih besed preganjala.
Svoboda govora je temeljni kamen vsake demokratične in svobodne družbe. Skozi zgodovino je pripomogla, da se je iz generacijo na generacijo prenašalo znanje in da so potekale ostre razprave z mestoma žaljivo retoriko, ki so v iskanju resnice pripeljale do najboljših rešitev, ki so svetu prinesle blaginjo. Brez svobode govora svet ne bi doživel tehnološkega napredka, kot ga je. Svoboda govora kot ustavnopravna zagotovljena pravica omogoča kroženje idej in svobodno izmenjavo informacij med posamezniki brez vmešavanja državnih oblasti. Svoboda govora namreč spodbuja drugega, da pove, s čim se z nami ne strinja in kje po njegovem nimamo prav.
Svet za zaščito svobode govora ostro zavrača poskuse katerekoli oblasti, da bi z zakoni, ustanavljanjem raznih vladnih svetov in ustrahovanjem preprečila ljudem – ki ne delijo ideoloških in drugih pogledov vsakokratne aktualne vlade – širjenje svojih pogledov na svet o kateremkoli vprašanju.
V Svetu menimo, da nima država nikakršne pravice nikomur preprečiti ali omejiti svobode izražanja. Prepričani smo, da je ravno javno soočenje različnih pogledov edini način, da ostanemo in postanemo še boljša svobodna in demokratična družba. Vsaka oblast, ki ne samo, da ne prenese tudi ostre in žaljive kritike, temveč odreka pravico vsaki kritiki, je sovražnica svobode govora in je zato nagnjena k avtokraciji.
V Svetu smo ljudje različnih opredelitev in stališč do številnih vprašanj. Zato je Svet za zaščito svobode govora odprta skupina, ki pa od svojih podpornikov in članov pričakuje, da zaradi različnih stališč in pogledov ne bodo nikoli omejevali svobode govora drugim.
V Svetu menimo, da spoštljivo in strpno javno komuniciranje ni stvar zakonodaje ali drugih državnih predpisov, ampak stvar načel in načina delovanja svobodnega posameznika.
V Svetu smo prepričani, da je sedanji zakonodajni in ustavni okvir, ki sankcionira spodbujanje k nasilju, dovolj širok (če ne celo preširok) in da Slovenija ne potrebuje dodatnega zaostrovanja zakonodaje. Predvsem ne pravne ´viktimizacije´, se pravi vnaprejšnje podelitve statusa žrtve določenim skupinam ljudi z namenom, da bi se zaščitile pred kakršnokoli kritiko in izražanjem negativnih mnenj o njihovem delovanju. Načelo ´viktimizacije´ je nagnjeno k zlorabi, saj lahko vsaka užaljena stran ali skupina pod krinko nejasnih in nedefiniranih pojmov meni, da je kritika zoper njih spodbujanje k sovraštvu in nestrpnosti.
Svet za zaščito svobode govora je zavezan ´voltairovskemu načelu´: »Ne odobravam tega, kar pravite, vendar bom do smrti branil vašo pravico, da to poveste.«
Predsednik SZSG:
Jože Biščak
Related Posts
About The Author
Peter
Novinar in urednik od leta 1991. 15 let na Večeru, deset let odgovorni urednik in komentator na Delu, dve leti in pol odgovorni urednik portala Siol.net. Leta 2017 sem ustanovil Spletni časopis, da bi lahko še delal kot novinar. Poklic je v Sloveniji, če ga opravljaš resno, nevaren. Ob menjavah lastnikov medijev in političnih oblasti novinarji pogosto izgubimo možnost pisati in zaposlitev. Doslej se mi je to zgodilo dvakrat. Če imaš svoj medij, te povsem utišati ne morejo.
Komentarji (2)
Disqus Comments (8)