Poslanci vladnih strank bodo morali ponovno glasovati o zakonih, s katerim nameravajo svojim političnim aktivistom in podpornikom vračati globe in izplačevati odškodnine, ker so kršili omejitve v času epidemije covida za diskreditiranje prejšnje vlade, “depolitizirati” kmetijsko gozdarsko zbornico in nevladnim organizacijam dodeliti status pooblaščenih prijaviteljev, ki bodo nadzorovali, kako kmetje in drugi ravnajo z živalmi. Tri spremembe zakonov je državni svet danes ustavil z vetom.
Ker imajo stranke vladne koalicije Svoboda, SD in Levica v državnem zboru odločno večino, so doslej še vsakič gladko preglasovali veta državnega sveta. Je pa veto državnega sveta vsakič opozorilo, da so odločitve vladajočih sporne.
Odločitev za tri veta so iz državnega sveta pojasnili tako:
Predlog za odložilni veto na Zakon o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C) je podala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je izpostavila, da smo se ob osamosvojitvi Slovenije odločili za večstrankarsko demokracijo, v kateri je ključnega pomena, da imajo državljanke in državljani možnost svobodnega družbeno-političnega angažiranja in da se lahko prosto in javno opredeljujejo o svojih prepričanjih. Tudi kmetom, ki s svojim delom odločilno vplivajo na poseljenost in obdelanost podeželja, prehransko varnost in kulturno krajino, ne sme biti kratena pravica do političnega udejstvovanja in odločanja o svoji usodi. Slednje vključuje tudi možnost njihovega aktivnega udejstvovanja v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Državni svet ocenjuje, da je predlog ZKGZ-C ustavno sporen z vidika kršitve volilne pravice v okviru pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave Republike Slovenije, načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in načela pravne države iz 2. člena Ustave ter da so na spornost predloga zakona poleg KGZS opozorile tudi nekatere druge reprezentativne organizacije na področju kmetijstva (Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine) in Inštitut za ustavno pravo.Do predloga zakona je bila kritična tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je med drugim zapisala, da predlog zakona ne pojasni, zakaj bo zakonska rešitev uveljavljena le za KGZS in ne tudi za druge zbornice z obveznim članstvom, ter da se na podlagi zakonske rešitve, ki omejuje volilno pravico, članom KGZS omejuje ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, pri čemer sorazmernosti posega v pravico članov KGZS ni mogoče ugotoviti. Prav tako je ureditev sporna z vidika ustavnega načela varstva zaupanja v pravo, ker za predvidene volitve v organe KGZS leta 2024 že zahteva obstoj razlogov za omejitev volilne pravice tudi za nazaj.
Predlog za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F) je podala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državni svet se strinja, da je skrb za dobrobit živali in reševanje deviantnih primerov skupna skrb vseh, pri čemer pa opozarja, da imajo različni deležniki drugačne poglede na vprašanje, kako oziroma na kakšen način dobrobit živali doseči. Pri oblikovanju zakonskih rešitev bi zato po mnenju Državnega sveta zakonodajalec moral upoštevati kompleksnost področja ter k sodelovanju povabiti strokovnjake s tega področja (veterinarje, zootehnike in agronome), a tekom razprave o predlogu zakona pripombe Veterinarske zbornice Slovenije, Biotehniške fakultete v Ljubljani, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata veterinarjev Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, nekaterih zavetišč, Kinološkega društva Ljubljana in drugih deležnikov niso bile upoštevane. Državni svet meni, da ZZZiv-F vsebuje nekatere določbe, ki so vprašljive z ustavnopravnega vidika, nepotrebne in nedoločene ter bodo kot take v praksi povzročale veliko težav, nekatere izmed določb pa so tudi neizvedljive. V okviru zakonodajnega postopka je pomisleke izrazila tudi Vlada Republike Slovenije. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v mnenju k predlogu zakona opozorila, da pri več rešitvah potreba po pravnem urejanju, ki od zakonodajalca terja poglobljeno analizo področja urejanja in restriktivnost pri samem odločanju za urejanje nekega področja, ni bila izkazana, da so predvidene rešitve presplošne in pomanjkljive, notranje neskladne in sporne z ustavno pravnega vidika. Državni svet je med pomisleki izpostavil predvsem nov institut kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi, video nadzor v klavnicah, prepoved privezovanja psov na kmetijah, poudaril, da je v obravnavanem zakonu vidik biovarnosti popolnoma prezrt ter da primeri zanemarjanja živali niso prisotni le na kmetijah, ampak tudi pri drugih lastnikih živali (hišnih ljubljenčkih), kamor nadzor ne seže in jih je težko sankcionirati. Državni svet meni, da ZZZiv-F sam po sebi ne bo preprečil mučenja živali, saj je treba rešiti širše družbene probleme in ozavestiti ljudi o pomembnosti zaščite živali, pri oblikovanju zakonodajnih rešitev pa je treba upoštevati raznolikost in posebnosti rejnih in družnih živali ter različne tehnologije reje predvsem pa upoštevati pripombe stroke.
Predlog za odložilni veto na Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je podala Komisija za državno ureditev. Državni svet meni, da je sprejeti zakon, s katerim se ureja vračilo glob za prekrške, storjene v času epidemije covida-19, nesprejemljiv in nepotreben ter odstopa od pravnega reda Republike Slovenije. Sprejeti zakon namreč ureja vračanje plačanih glob posameznikom, ki so kršili takrat veljavno zakonodajo. V času epidemije covida-19 so bili ukrepi s strani Vlade Republike Slovenije sprejeti z legitimnim ciljem varovanja življenja in zdravja državljanov ter usklajeni tudi na ravni Evropske unije in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Da predlog zakona ne zasleduje cilja krepitve zaupanja v načelo pravne države ter da nejasen namen predloga zakona lahko že sam po sebi predstavlja kršitev ustavnega načela pravne države, je v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Državni svet je opozoril tudi, da bo ZUVPNB dodatno obremenil slovensko pravosodje in davkoplačevalce, saj glede na podatke predlagatelja skupna ocena finančnih posledic omenjenega zakona znaša 5.754.540,63 evrov.
