Golob: Dovolj denarja imamo, da počakamo, da se določene turbulence umirijo

V pogovoru za POP TV je premier Robert Golob povedal, da je uvedbo solidarnostnih sobot zahtevalo gospodarstvo, ko je vlada določila dodaten dela prost dan. Napovedal pa je tudi, da bodo po podjetjih in ljudeh za odpravo posledic poplav dodatno obdavčili še bančni sistem, da bi v petih letih iz bank dobili pol milijarde evrov. Premier vztraja, da gre za prispevke in odločno zanika, da bi s tem država višala davke. Pojasnil je tudi, kakšne bi lahko bile posledice hude napake pri oceni gospodarske rasti v lanskem letu, ki je več kot pol nižja kot so statistiki ocenili spomladi, kar je poslabšalo finančno sliko države.

V pogovoru z voditeljem Urošem Slakom je uvedbo solidarnostnih sobot in obveznega prispevka za tiste, ki se zanje ne bodo odločili, Golob pojasnil tako: “Ko smo vpeljali 14. avgust kot dela prost dan za solidarnost, da so lahko prostovoljci pomagali na terenu, je gospodarstvo samo, tudi pri vas v studiu, dejalo: »Narobe je, da ne delamo. Hočemo delati ob sobotah.« Že takrat sem napovedal: Delali bomo ob sobotah. In vpeljali smo dodatne delovne sobote. Eno v letošnjem letu in eno v prihodnjem. Samo za tiste, ki ne bodo mogli delati dodatnega delovnega dne, se vpelje prispevek, ker bodo lahko nadomestili delovno soboto s finančnim prispevkom. To je vse. Noben nov davek. Tisti, ki bo delal, ne bo plačal popolnoma nobenega prispevka, obveznega. Ravno obratno.”

Golob: Ministrstvo za finance že dela

Na vprašanje, ali bodo obdavčili še banke in koliko nameravajo s tem zbrati, je šef vlade voditelju Slaku povedal: “Lejte, meni je ful pomembno, da ta kriza je res prizadela ljudi na najhujši možni način, izgubili so vse. Danes senzacionalistično iti z očitki na nekaj, kar še ni bilo sprejeto, še manj izvedeno, je žal za moje pojme do ljudi krivično. Mislim, da je prav, da ljudem povemo: poskrbeli bomo za vas. Tudi banke bodo dale svoje delež, ki bo večji od deleža, ki ga bo dalo fizično prebivalstvo. V tem trenutku se načrtuje, da bi dodatna obdavčitev, oziroma, nova obdavčitev 0,2 % bilančne vsote bank bila nekaj, kar na eni strani ne zamaja finančnega sistema Slovenije, na drugi strani pa pomeni en, če hočete, pošten prispevek s strani bančnega sektorja v naslednjih petih letih za obnovo in razvoj poplavljenih območij. Če se to vpelje, to se bo najverjetneje vpeljalo v zakonu o obnovi in razvoju, bi to pomenilo vsako leto približno sto milijonov. V petih letih petsto milijonov virov samo iz bančnega sektorja.” Že prej je Golob povedal, da načrtujejo, da bodo z obveznim prispevkom od prebivalcev zbrali 160 milijonov, še 160 milijonov pa od podjetij. Največ, dve milijardi, pa za sanacijo pričakujejo iz evropskega proračuna. O napaki državnih statistikov, ki so spomladi hudo narobe ocenili lansko gospodarsko rast in so jo zdaj več kot prepolovili (izginili sta v BDP dve milijardi) je Golob povedal, da “gre za strokovno napako, naj tisti, ki jo je naredil, sam ugotovi, zakaj je do nje prišlo”. O tveganju, da bodo zaradi posledične večje zadolženosti države padle bonitetne ocene, pa je povedal: “To je pa stvar ministrstva za finance in vem, da na tem delajo že, na to, da razložijo finančnim trgom, kakšna je dejanska stanje Slovenije. Po mojih informacijah in to so tiste, ki jih imam, se nič ni spremenilo pri poziciji Slovenije na finančnih trgih zaradi tega. Mogoče je to prezgodaj. Mogoče bo pokazala prihodnost kaj drugega. Ampak zaenkrat je pozicija Slovenije stabilna in tudi naše zadolževanje ni nič dražje. Najbolj pomembno pa je to, da smo se že pred poplavami, že v lanskem letu, izdatno zadolžili na finančnih trgih z namenom zagotavljanja likvidnosti države in danes imamo, ne glede na poplave, dovolj likvidnih sredstev, da lahko tudi počakamo, da se določene turbulence, če bi do njih prišlo, umirijo.”