Več dela bi bil boljši odziv na katastrofo od več počitka opozarjajo premiera delodajalci

Odločitev vlade Roberta Goloba, ki je ponedeljek prihodnji teden razglasila dodaten prosti dan po celotni državi za odpravljanje posledic poplav, se delodajalcem ne zdi dobra. Prizadetim bi bolj pomagal dodaten delovni dan za pomoč prizadetim, so ocenili. Hkrati jih je presenetila informacija iz vlade, da z interventnim zakonom, ki ga bodo danes potrjevali poslanci, najbolj prizadetim podjetjem država ne bo 100-odstotno subvencionirala čakanja na delo, kot je veljalo v primeru covidne krize, ko so podjetja utrpela le poslovno škodo, tokrat pa so poplave povzročile škodo tudi na objektih in uničile stroje, opremo, material, izdelke.

Da dodaten prosti dan ni najboljši odziv na hudo škodo, ki je nastala in še nastaja, tudi, denimo, zaradi veliko porušenih mostov in infrastrukture, sem se sam presenečen odzval že včeraj na družabnem omrežju. Tako:

Med pomisleki so bili tudi, da bo to predvsem povečalo promet v turističnih središčih in da ni jasno, zakaj bi dodaten prosti dan sredi časa poletnih dopustov za mojstre in podjetja, ki lahko pomagajo odpraviti bolj zapleteno škodo na inštalacijah in opremi hiš in drugih prizadetih objektov, koristil komurkoli. Celo poveča lahko stroške. Še posebej v javnem sektorju, kjer jim za nujno delo na tak dan najbrž pripadajo dodatki.

Delodajalci so svoje pomisleke o dodatnem prostem dnevu zapisali tako:

“Razumemo dobronamernost predloga, ki bi prizadetim omogočil, da lahko podaljšan vikend izkoristijo za odpravljanje posledic poplav, vendar hkrati bodo s tem podjetja, tudi taka, ki so utrpela škodo v poplavah, imela dodatne stroške. Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo zaradi tega ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo prizadel tudi tista podjetja,  ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu. V kolikor bi želeli pomagati prizadetim krajem, ljudem in podjetjem, bi dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač. Gledano čisto statistično, na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delavno aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele. V kolikor pa bo ta ukrep ostal se bojimo, da ne bo dosegel željenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev.”

O zapletih, pri financiranju čakanja na delo pa so opozorili: “Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo hiter odziv vlade, ki razume, da je potrebno tudi podjetjem na prizadetih območjih zaradi poplav pomagati, da čim prej zaženejo proizvodnjo in ohranijo delovna mesta. Na sestanku na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve včeraj, 7. avgusta smo skupaj z ostalimi delodajalskimi organizacijami dorekli usklajene ukrepe. Glede sofinansiranja ukrepa čakanja na delo je bil sprejet dogovor, da podjetjem, ki bodo za dalj časa zaprta, bi država ukrep sofinancirala 100-odstotno, za ostale, denimo njihove dobavitelje, bi bilo sofinanciranje v višini 80 odstotkov. Tak dogovor smo tudi predstavili svojim članom, ki so ga vsi pozdravili. Zato nas je danes presenetila informacija vlade, da najbolj prizadeta podjetja naj ne bi bila deležna 100-odstotnega subvencioniranja čakanja na delo, kot je to nenazadnje veljalo tudi v primeru covidne krize. Z razliko, da so takrat podjetja utrpela le poslovno škodo, tokrat pa so poplave povzročile škodo tudi na objektih in uničile stroje, opremo, material, izdelke.”