Site icon Spletni časopis

Grah Whatmough: Ustavno sodišče je podleglo pritiskom vlade

“V pismu sem evropsko komisijo opozoril na pritiske. Predvsem na ustavno sodišče. Tudi na nas, ampak predvsem na pritiske na ustavno sodišče. In napovedal sem, da se bo zgodilo, kar se je potem zgodilo. Odprava tega zadržanja. Mislim, da ne moremo mimo tega, da se v delu družbe ustvarja vtis, da je sodišče podleglo pritiskom vlade. Ti pritiski so bili stalni in velikanski. Šlo je za številne pozive, naj čim prej odločijo. Da naj pri tem sledijo volji, ki je bila izražena na referendumu. Nenazadnje kot tak manever ocenjujem napovedano razrešitev dela programskega sveta. Kar so tudi eminentni pravniki komentirali, da bi bilo eklatantno nezakonito. V času, ko je veljalo zadržanje zakonske novele. Napovedali so seje, ki bi potekali zdaj, v juniju. Tudi s tem je zakonodajalec pritiskal na ustavno sodišče v smislu, da mora odločiti do konca maja, ali pa bo prisiljen, v narekovaju, izpeljati pravne postopke, ki bodo eklatantno nezakoniti.” Tako je včeraj v pogovoru z Vido Petrovčič generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough pojasnil, zakaj so štirje ustavni sodniki preglasovali februarsko odločitev petih sodnikov, da zadržijo menjave celotnega vodstva RTVS, dokler ne presodijo ustavnosti hitrih političnih menjav.

Ko je bil dodan pogoj, da je direktor lahko le Kadunc

V pogovoru je generalni direktor RTVS, ki z odpravo zadržanja izgublja funkcijo, na očitek, ki so ga pogosto ponavljali politiki sedanje vlade, da je bil za direktorja izvoljen nezakonito, povzel, da je bil res zaplet, ker je bil v razpis za generalnega direktorja takrat dodan pogoj, da morajo imeti kandidati izkušnje iz vodenja velikih sistemov, česar v razpisih prej in pozneje ni bilo. Tak pogoj je bil dodan v interesu Igorja Kadunca, ki je bil takrat generalni direktor, danes pa vodi STA. Znano je bilo, da bo predsednik nadzornega sveta Grah Whatmough poskusil prevzeti Kadunčev položaj. Ko je za Grah Whatmougha tudi glasovalo veliko več programskih svetnikov kot za Kadunca, je Kadunc sprožil spor, da izvolitev ni bila zakonita, ker bi morali Grah Whatmougha po dodatnem pogoju izločiti že pred glasovanjem. A se to v programskem svetu, ki ga je vodil Ciril Baškovič (SD), ni zgodilo. Grah Whatmough je kmalu po prvem imenovanju sam odstopil in bil po novem razpisu, ki ni vseboval pogoja, da so direktorji lahko le Kadunci, znova izvoljen za generalnega direktorja.

Andrej Grah Whatmough Foto: DZ/Matija Sušnik

Kako je pred tem prišel v nadzorni svet, ki ga je več let tudi vodil, je novinarki Vidi Petrovčič odgovoril na tako oblikovano vprašanje: »No, in stranka Mira Cerarja vas je imenovala. Kako je bilo s tem? Sta bili kdaj v kakšni stranki? Ste vi človek neke politične stranke, ali ne?«

»Nikoli nisem bil v nobeni stranki, tudi z njo povezan. To sem tudi povedal ob imenovanju za generalnega direktorja leto 2021. Drži pa, da me je stranka SMC predlagala v nadzorni svet. Po starem zakonu je bilo tako, da je del nadzornikov imenoval državni zbor, del pa vlada. Ko je prišlo do odstopa enega izmed svetnikov sredi mandata, so iskali nadomestnega člana. To je bilo v mandatu 2014 do 2018. In po naključju je bil moj prijatelj takrat poslanec pri SMC. In so iskali kandidate. Poklical me je in vprašal, če bi me to zanimalo. Mene, seveda, je to zanimalo. Ker kot sem prej povedal, vedno me je zanimalo korporativno upravljanje, presek ekonomije in prava. Tako da sem se z velikim veseljem takrat prijavil in bil tudi potem v državnem zboru imenovan ob glasnem protestu stranke SDS, s katero me v zadnjem času povezujejo, ampak povsem neutemeljeno.«

Težava bodo, ker je vlada dvignila plače in je elektrika šla v nebo

O finančnem položaju, ki ga zapušča, je Grah Whatmough priznal, da je precej slab. Povedal je:

“Že vrsto let, verjetno petnajst ali več, RTVS nima dovolj denarja za program, ki ga ustvarja. In v zadnjih letih, do predlani, smo ustvarjali izgubo. Prej smo to neskladje med prihodki in odhodki pokrivali predvsem s prodajo delnic. Lani smo prvič poslovali pozitivno. Zahvaljujoč ukrepom, ki smo jih izvedli. Ključni ukrep, kot sem prej povedal, je bil spodbujanje upokojevanja in zmanjšano število zaposlenih. V dveh letih se je število zaposlenih zmanjšalo za 160. In prihranek na račun tega zmanjšanja je okoli 5,6 milijona evrov letno. Zato smo lani poslovali pozitivno. Žal pa se je lani jeseni vlada zavezala k dvigu plač v javnem sektorju. In samo ta dvig plač, ki je bil dvostopenjski, del lani, del pa letos, bo zavod v tem letu stal dodatno 5,3 milijone evrov. Pregled kazalnikov kaže na to, da smo lani poslovali bolje kot v preteklosti, zahvaljujoč ukrepom, ki smo jih izvedli. Žal pa je učinek ukrepov izzvenel v letošnjem letu iz razloga, ker je vlada dvignila maso za plače za 5,3 milijone evrov. Lansko leto je bilo kljub vsemu tudi izredno zahtevno, ker smo imeli v zadnjih devetih mesecih leta enormno povečane odhodke za električno energijo. In žal, se ta trend nadaljuje tudi letos. V primerjavi z 2021, ko smo imeli še normalno ceno elektrike, je za več od pet milijonov dodatnih stroškov za električno energijo.”

V intervjuju je Grah Whatmoug na vprašanje o ostrih notranjih spopadih in o tem, da voditelji v prostem času delajo promocijo za zunanje naročnike, zvečer pa iste še službeno intervjujajo, odgovoril:

“Mislim, da bolj kot neko kritiziranje ali celo blatenje vodstva hiše, problematično, če prihaja do blatenja oziroma obračunavanja med zaposlenimi samimi. To je tisto, kar je mene najbolj žalostilo. Tega v tujini, kot pravite, res ni. Do neke mere je kritika vsakega vodstva dopustna, nenazadnje živimo v demokraciji. Javno blatenje kolegov s strani drugih kolegov, pa ni dopustno. Da bi naslovili ta problem, smo kmalu po tem, ko sem nastopil mandat, sprejeli smernice za nastopanje na družbenih omrežjih, ki to področje urejajo. Sicer brez sankcij, ampak vendar je to nek dokument, ki deluje kot vodilo, kot nek zbir najboljših praks, kako naj pač se naši zaposleni obnašajo na družbenih omrežjih. Oziroma, ko v javnosti komentirajo zadeve. Žal te smernice, kljub temu, da so bile ustvarjene na podlagi najboljših praks BBC, irske javne radiotelevizije, niso dosegle svojega namena. In je v zadnjem času, ko je to tudi siceršnje družbeno in politično ozračje še toliko bolj segreto, prišlo do še več primerov obračunavanj preko družbenih omrežij. Kakšen je odgovor na to vprašanje, ne vem. Morali bi te smernice izvrševati. A odprava teh smernic je bila ena izmed strokovnih zahtev novinarskih sindikatov. V času, ko smo vodili stavkovna pogajanja, nismo niti želeli dodatno prilivati olje na ogenj s tem, da bi te osmerice preoblikovali v nek obvezen akt. Zdaj, glede drugega vprašanja se strinjam z vami. To je neka značilnost naše javne RTVS. Po mojem mnenju zagotovo to ni dobra praksa. Jaz mislim, da seveda udejstvovanje zaposlenih v nekih kulturnih, znanstvenih segmentih, ni sporno. Je pa lahko sporno takrat, ko recimo nekdo vodi nek privatni dogodek nekega podjetja in potem naročnik, se pravi predsednik uprave tega podjetja pride v oddajo, ki jo vodi ta isti voditelj. Tukaj je pa v bistvu že videz nepristranskosti okrnjen. Ne govorim o dejanskem navzkrižju interesov, ampak že videz je tukaj zelo problematičen. Tukaj je po moje spet rešiti ta, da se pač dejansko z nekim pravilnikom zahteva, da teh primerov ni. Ob tem seveda, da je potrebno zagotoviti, da teh primerov ni v nobenem delu naše hiše. Da to velja za vse zaposlene. Za radio, za televizijo, za MMC in za vse segmente zaposlenih.”

Copyright secured by Digiprove © 2023 Peter JančičAll Rights Reserved  
Exit mobile version