Site icon Spletni časopis

Vlada rešuje kosila in malice otrok pred Niko Kovač

Nika Kovač in Urška Klakočar Zupančič Foto: DZ/Matija-Susnik

Namesto v začetku naslednjega leta, kot je predlagal Zavod inštitut 8. marec, večina poslancev pa je to podprla, bi zastonjska kosila za osnovnošolce in dijake zagotovili do 1. septembra 2027, je parlamentu predlagala vlada. Cel kup členov iz predloga 8. marca pa bi vlada črtala, ker šole, če obveljajo, zakona ne bi mogle izvajati in bi učenci zaradi slabe premišljenosti ostali brez obrokov.

Uveljavirev novosti, ki jih je predlagal inštitut 8. marca, za katere vlada ugotavlja, da so nepremišljene in neizvedljive, bi prestavila za štiri leta. Nepremišljene in neizvedljive rešitve je kot primerne po splošni razpravi v prvem branju v parlamentu sicer potrdila večina velika večina poslancev Svobode, SD in Levice in tudi nekaj opozicijskih iz SDS.

Proti po oceni vlade neizvedljivim in slabo premišljenim rešitvam ni glasoval nihče. Razplet glasovanja je bil takšen:

Zamisli Zavoda inštitut 8. marec, ki ga je ustanovil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica), vodi pa ga politična aktivistka Nika Kovač, bi po vladnem predlogu morala čez štiri leta uveljaviti neka naslednja vlada.

Da otroci ne bi ostali brez obrokov, vlada predlaga črtanje vrste členov in prestavitev uveljavitve za štiri leta.

Da poskuša spremembo, ki jo je predlagal levičarski inštitut sedanja vlada podtakniti naslednji, je precej nenavadno. Še posebej, ker je sedanja vlada razveljavila veliko zakonov, ki jih je sprejela prejšnja, ki so celo že veljali. Tudi, denimo, o spremembah obdavčitve, ki bi vsem ljudem zagotovila nekaj več denarja pri plačah, s čemer bi lahko plačali dodatne obroke otrokom.

Da bi težave z idejami zavoda Nike Kovač preložili na pleča prihodnje vlade, so iz vlade pojasnili tako:

“V 14. členu se besedilo »1. januarja 2024« nadomesti z besedilom »1. septembra 2027«.
Obrazložitev: Vsakršen poseg v sistem organizirane šolske prehrane pomeni poseg v kompleksen preplet dejavnikov, kot so kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti ter opremljenost posameznih šol, higienski režim z dietami, zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno, ekološko pridelanih živil itd. Uvedba brezplačnega kosila v osnovnih šolah terja tudi večja vlaganja v posodobitev kapacitet in infrastrukture šolskih kuhinj in jedilnic, zahteva pa tudi spremembo pri organizaciji razdeljevanja kosil. Tudi problem novonastale večje količine zavržene hrane je treba ustrezno nasloviti z drugimi podpornimi ukrepi in predpisi. Zato je za tovrstne spremembe potreben daljši čas.”

Vlada je predlagala še več sprememb, med drugim črtanje cele vrste členov, med drugim 2., 3., 4. in 5. Z drugim členom je poskušal 8. marec, ker gre za levičarski inštitut, preprečiti zasebništvo pri pripravi hrane za otroke, torej možnost naročanja zunanjega izvajalca za pripravo in razdeljevanje obrokov. Zunanje izvajalci bi naj imeli po mnenju 8. marca negativne učinke “na področju delavskih in socialnih pravic”.

Črtanje tega vlada predlaga z razlago, da bi rešitev 8. marca povzročila, da bi številni otroci ostali brez obrokov, šole pa zakona ne bi mogle izvajati:

“Tvegali (bi), da velik delež dijakov v srednjih šolah ostane brez malice, šole pa bi postavili v položaj, ko ne bi mogle izpolnjevati svoje zakonske obveze. Veljavna določba se namreč nanaša tako na osnovne kot tudi na srednje šole, pri čemer ima kar 76 % srednjih šol zunanjega izvajalca (samo zunanjega ali v kombinaciji z drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom). V osnovnih šolah v šolskem letu 2022/23 zunanji izvajalci pripravljajo šolsko prehrano le v osmih javnih osnovnih šolah in v dveh zasebnih osnovnih šolah; podobno razmerje je opazno tudi na daljši rok. Nekatere šole si pri organiziranju šolske prehrane pomagajo z zunanjimi izvajalci tudi v krajših obdobjih, ko sicer zaradi objektivnih okoliščin (npr. ob bolniških izostankih kuharjev, nezasedenih delovnih mestih) ne bi mogle zagotoviti prehrane učencem. Šole prvenstveno poiščejo drug vzgojno-izobraževalni zavod kot pomoč pri organiziranju šolske prehrane, vendar to ni vedno mogoče, zato je kot izjema nujna ohranitev možnost organiziranja šolske prehrane s pomočjo zunanjih izvajalcev, tako kot je to že določeno v veljavnem zakonu.”

Exit mobile version