Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

30 let SD: Tanja Fajon na poti Katarine Kresal

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 8th junij 2023, 08:16 pop

Na Mostecu v Ljubljani se danes sestajajo pristaši SD Tanje Fajon, ki je od zadnjih volitev manjša stranka od NSi Mateja Tonina, z več kot 1,3 milijarde minusa v bilanci pa je med vsemi strankami daleč največji bolnik. Lansko leto, ko so bile trojne volitve, so končali z minusom, kakršnega v zgodovini pri strankah še ni bilo. Zaradi tega je v SD napeto, še posebej, ker je vodja poslanske skupine Jani Prednik v pogovoru za Delo nedavno ocenil, da bi morali na vrhu opraviti menjavo, ker je stranka pod vodstvom Tanje Fajon izgubila vonj, okus in barvo.

Fajonova po vzoru Kresalove

Predvsem pa je stranka lani z velikimi finančnimi vložki doživela serijo porazov na volitvah. Po klavrnem rezultatu na volitvah poslancev, nič bleščečem na lokalnih volitvah, se na koncu predsedniškemu kandidatu, ki so ga predlagali skupaj s Svobodo, evropskemu poslancu Milanu Brglezu, še v drugi krog ni uspelo uvrstiti. Normalna posledica ob takšnem razpletu bi bila, da bi predsednica stranke Fajonova sama odstopila, a v SD se je zgodilo obratno. Fajonova se ni umaknila. Kandidaturo je pred odločanjem kongresa zaradi tega umaknil Prednik, ki bi jo lahko nasledil. Zgodovinsko gledano je SD s tem šla v smer kot LDS v času Katarine Kresal, ki je po porazu na volitvah leta 2008, ko je dosegla še slabši rezultat kot Fajonova lani, ostala na vrhu stranke in vstopila v vlado Boruta Pahorja (takrat SD) kot notranja ministrica, pozneje je bila tudi še ponovno izvoljena za šefico stranke.

Katarina Kresal Foto: DZ/Matija Sušnik

A se je zgodba končala, ker je na naslednjih volitvah iz parlamenta izpadla celotna stranka LDS, ki je bila bilančno zaradi visokih vložkov v kampanje in slabih rezultatov takrat tudi pred bankrotom in v rekordnem minusu. Kot danes SD.

Grafika kaže, kako je leta 2008 Borut Pahor na volitvah doslej za SD dosegel najvišji delež in dosegel podporo največ, kar 320.248 volivcev. In kako je SD strmoglavila, ko je Pahorju po tem dosežki vladanje ni najbolj uspelo in mu je sčasoma razpadla vlada. Vodenje SD je po njem prevzel Igor Lukšič, ki pa so ga hitro zamenjali z Dejanom Židanom po slabem rezultatu Lukšiča na evropskih volitvah, kjer ga je s prednostnimi glasovi iz ozadja prehitela Fajonova. Prvi, precej slab rezultat na volitvah Židana, se je zgodil skoraj takoj po tej menjavi. Je pa Židanu čez štiri leta delež stranke in število volivcev uspelo povečati, a je ostal pod desetimi odstotki, kar je veljalo za delež, pod katerega SD, če se res ne potrudijo, ne morejo pasti. Povečal je tudi bilančni minus.

Tanji Fajon je po tem, ko ji je Židan prepustil vodenje, z oceno, da lahko dobi volitve in sestavi vlado, uspelo rezultat stranke še poslabšati, hkrati pa je zaradi velikega vložka v neuspešne volilne kampanje stranko potisnila še bolj v rdeče. Ji je pa po volitvah uspelo postati zunanja ministrica. Podobno je Golob nagradil še vrsto veliko hujših poražencev volitev, ministra sta postala tudi Marjan Šarec in Alenka Bratušek, ki sta na volitvah povsem pogorela in ostala s svojima strankama izven parlamenta.

Je pa Fajonova, skupaj z drugimi poraženimi strankami, z vstopom v vlado Roberta Goloba zagotoviti številne dobro plačane funkcije za kadre svoje stranke in novinarje iz omrežja te stranke. V koaliciji Svobode, SD in Levice so število ministrstev v vladi povečali za pet. Iz štirinajst na devetnajst, da bi zagotovili množico dodatnih funkcionarskih služb.

Težave zaradi novih obrazov in neokomunistov

Težava SD je, da jim rezultate iz volitev v volitve znižujejo novi obrazi, ki se pojavijo na levi pred skoraj vsakimi volitvami (Zoran Janković, Miro Cerar, Marjan Šarec, Robert Golob), praviloma s skrito ali celo ne skrito podporo Milana Kučana, ki je vodil predhodnico SD v prejšnjem režimu Zvezo komunistov. Iz tistih časov je SD podedovala številne nepremičnine v Ljubljani in v državi. Druge stranke tega premoženja nimajo, ker so bile v prejšnjem režimu prepovedane. Konkurenco je prepovedala in onemogočila prav predhodnica SD, komunistična stranka. Zaradi nepremičnega premoženja (kapitala) iz te komunistične preteklosti lahko danes SD še posluje kljub velikanskim bilančnim minusom. Imajo pa prav s komunizmom tudi resne težave, del volivcem jim na volitvah namreč odščipne konkurenca na skrajni levi, neokomunistična Levica Luke Meseca, ki pa je na zadnjih volitvah prišla v državni zbor in je danes pomemben del vlade, ki v veliki meri določa vsebino in podobo vladanja.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (5)

https-spletnicasopis-eu