Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (SD) je včeraj poslanca SDS Žana Mahniča (SDS) pozvala, da se ji opraviči, ker je ob posnetku, kako se objema z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, zapisal, da se bo, ko ne bo več ministrica, zaposlila v podjetju Lekarna Ljubljana. Švarc Pipanovo je to najbrž razjezilo, ker jo je Mahnič s tem spomnil na afero farmacevtka, ko si je Katarina Ravnikar urejala zaposlitev za nedoločen čas tako, da je obiskala župana Zorana Jankovića in mu v zameno za pomoč ponudila seks. Posnetki telefonskih pogovorov Ravnikarjeve in Jankovića o tem so bili uničeni, ker so državni tožilci pozabili pravočasno (v dveh letih) sprožiti postopek proti Jankoviću na sodišču. Od poslanca Mahniča je ministrica zaradi trditve, da se bo po koncu ministrovanja zaposlila pri Jankoviću, tako zahtevala opravičilo:
Proti županu, njegovim sodelavcem in njegovim bližnjim poteka več pravosodnih postopkov, objemanje ministrice je zaradi tega nekoliko nenavadno. Mahnič ji je odgovoril, da je Delo v Lekarni Ljubljana častno delo, za razliko od tega, kar Zoran Janković počne s tam zaposlenimi. In, ko ga je vprašala, kakšno zvezo ima to s tem, da je prej povedal, da se bo tam zaposlila, ji je v odgovor objavil uraden zapisnik dveh kriminalistov:
V odgovor je Mahnič objavil uradni zaznamek, ki sem ga javnosti razkril pred dobrim letom, ko sem na Siolu poročal o kazenskem postopku, ki ga je Katarina Ravnikar s pomočjo odvetnika Mihe Kozinca sprožila proti avtorjema tega zaznamka kriminalistoma Liljani Vogrinec in Tihomirju Žgavcu. O sodnem postopku sem poročal po tem, ko se je v kampanji pred volitvami poslancev Robert Golob objemal z Zoranom Jankovićem, ki je takrat podprl njegovo kandidaturo in najnovejšo stranko Gibanje svoboda.
Na sodišču je Ravnikarjeva, ko je tožila kriminalista, med drugim opozorila, da Janković naj ne bi neposredno zahteval seksa za službo. Je pa takšno pričakovanje, je menila, pri moških običajno. Povedala je skratka, da je sama vedela, da Janković to hoče. Opozorila pa je tudi, da je imela javna objava podrobnosti o dogajanju, javnost je o tem obvestil portal Pod črto, ki je podatke dobil po zakonu o dostopu informacij javnega značaja, zanjo grozne posledice. Povedala je: “Uničili so mi ful veliko s tem, no. Ful veliko. In družino in ime, vse je šlo v medije in v enem tednu, na božični večer, sem postala največja ljubljanska kurba tukaj. Poznana.”
S kazensko ovadbo Ravnikarjevi in odvetniku Kozincu proti kriminalistoma ni uspelo. Okrožni državni tožilec Primož Suknaič je po zaslišanju pred okrajnim sodiščem v Ljubljani zavrgel ovadbo proti kriminalistoma za protipravni odvzem prostosti farmacevtki in za ponarejanje ali uničenje listin z oceno, da ni utemeljenega suma, da bi kriminalista zagrešila takšno kaznivo dejanje.
Kozinc je bil nekoč pravosodni minister LDS. V tej stranki je bil v obdobju Janeza Drnovška tudi Robert Golob, ta je bil pozneje tudi funkcionar v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji. Ob ministrici je bil z Jankovićem včeraj tudi premier s svojo spremljevalko Tino Gaber.
Tako:
Zanimivo je, da me je zaradi poročanje o sodnem postopku, ki ga je Ravnikarjeva sprožila proti kriminalistoma, zavod 8. marec, ki ga je ustanovil minister Simon Maljevac (Levica), tožil pred častnim razsodiščem društva novinarjev, da bi ne smel objaviti imena Katarine Ravnikar, češ da je v dogajanju žrtev. Ime je bilo v medijih ves čas afere objavljano, Ravnikarjeva si je priimek zaradi tega že pred časom spremenila in ga v času mojega poročanja že dolgo več ni uporabljala, sama pa je sprožila sodni postopek proti kriminalistoma.
Častno razsodišče pa je presodilo, da se ime Katarine Ravnikar, ko toži kriminalista in v sodnem postopku izgubi, v mediju ne sme objaviti, s čemer so v novinarski organizaciji zahtevali prikrivanje podatkov javnosti o sodnem postopku, ki je po ustavni ureditvi javna stvar.
Zanimivo je morda še, da drugi mediji o tem zanimivem sodnem postopku, ki ga je neuspešno vodila Ravnikarjeva, sploh niso poročali.
Razsodbo, da moramo novinarji javnosti prikrivati, kdo je neuspešno sprožil sodni postopek, si lahko preberete tukaj. Da se mora prikrivati ime tožnice na sodišču, so v častnem razsodišču odločili Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik), Irena Brejc, Ranka Ivelja, Sanja Gornjec, Urban Červek, Katarina Vučko, Peter Merc, Sonja Merljak Zdovc in Nataša Štefe.