Društvo Srebrna nit je ta teden začelo zbirati podpise, da bi parlamentu predlagali zakon, ki bi omogočil evtanazijo, torej pomoč državnega zdravstvenega sistema pri samomoru. V pomoč, da bi bil ta projekt uspešnejši, je vodja delovne skupine Andrej Pleterski drugim pošiljal sporočila o tem iz elektronskega naslova znanstveno raziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SZU). Pleterski je sodelavec inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki ga vodi Anton Velušček. Sicer pa je sin Janka Pleterskega, ki je, ko je bil star 95 let, poskušal storiti samomor, a ga je sin našel, zdravniki pa rešili. Janko Pleterski je pred tem podpisal izjavo, da ne dovoljuje oživljanja, a so zdravniki odločili, da poseg po prerezanih žilah ni oživljanje.
Primer dopisa iz službenega poštnega računa slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar sicer ne pomeni nujno, da se je s politično dejavnostjo Pleterski ukvarjal med delovnim časom, je ta elektronska pošta:
| Zadeva: | Zakon o pomoči……. |
|---|---|
| Datum: | 2023-04-25 11:47 |
| Od: | “Andrej Pleterski” <Pleterski@zrc-sazu.si> |
Iz tega naslova je bilo poslano sporočilo s takšno vsebino:
Verjamem, da podpiraš pomoč tistim, ki umirajo trpeče. Zato v nadaljevanju dodajam motivacijsko pismo za zbiranje glasov podpore ZPPKŽ. V pismu so vse potrebne aktivne povezave, tako za tiste, ki bodo potrjevali glas na upravni enoti, kot tisti, ki bodo dali glas preko e-uprave in tisti, ki bi radi vedeli čim več. Prosim, da pismo deliš po svoji mreži naprej. Vnaprej najlepša hvala in prisrčen pozdrav 🙂 Andrej
Na poročanje o nenavadni rabi elektronske pošte slovenske akademije znanosti se je odzval direktor inštituta za arheologijo Anton Velušček, ki je napovedal, da bo preveril za kakšno zadevo dejansko gre in ustrezno ukrepal. Opozoril pa je še, da je Pleterski že upokojen, z inštitutom pa sodeluje kot zunanji sodelavec. Celoten odziv je bil takšen:
Stroške pomoči zdravstvenega sistema umirajočemu, če jim za spremembo ureditve, ki bi omogočila pomoč pri samomoru, uspe zbrati dovolj podpisov in prepričati še večino poslancev, so predlagatelji zakona ocenili na dobrih 1.500 evrov, kar bi naj bilo ceneje kot pomoč umirajočemu zadnji mesec, ki bi naj znašala od 3.000 do 4.500 evrov. Tako so to ocenili:
“3.1 Ocena stroška PPKŽ
PPKŽ predstavlja novo storitev, za katero bo ustrezno strokovno telo v okviru Zdravstvenega sveta pripravilo protokol (klinično pot za PPKŽ). Po vzoru, ki ga ZZZS uporablja pri plačevanju večine bolnišničnih storitev (skupine podobnih primerov, SPP) bo na podlagi natančno opredeljenega protokola izračunan strošek PPKŽ, ki bo podlaga za ceno PPKŽ. Z ozirom na dejstvo, da že zakon jasno opisuje postopek in logistiko izvedbe PPKŽ z izjemo potrebne opreme in vrste učinkovin, je mogoče oceniti, da bo strošek PPKŽ med najnižjimi na seznamu več kot 700 SPP, ki jih plačuje ZZZS. Strošek strokovnega sodelavca komisije, predvidoma strošek Ministrstva za zdravje, predstavlja 25 % FTE svetovalca na ministrstvu.
Stroški dela:
– lečeči zdravnik in sodelavci 11 ur;
– neodvisni lečeči zdravnik 3 ure;
– psihiater 6 ur;
– neobvezni drugi posvetovalni zdravniki (povprečje) 3 ure;
– delo članov Delovne skupine 5 ur.
Skupaj stroški dela: 1.087,8 EUR (28 ur x 38,85 EUR)
Stroški učinkovin:
– infuzijska raztopina,
– antiemetik,
– natrijev pentobarbital,
– drugi zdravstveni materiali.
Skupaj učinkovine (ocena): 455,00 EUR
Skupaj: 1.542,25 EUR
Stroški notarja: nova storitev, stroške bo določila Notarska zbornica Slovenije.
3.2 Ocena zdravstvenih stroškov v zadnjem mesecu življenja brez PPKŽ
Zdravstveni stroški v zadnjem letu življenja se v primerjavi s stroški prejšnjega življenjskega obdobja povečajo za več desetkrat. Študija v kanadski provinci je pokazala, da se več kot 20 % stroškov zdravstvenega varstva porabi za bolnike v šestih mesecih pred smrtjo, čeprav predstavljajo le 1 % prebivalstva[12]. Tudi v teh mesecih se stroški povečujejo s približevanjem časa smrti. Če ostanemo samo pri zadnjem mesecu, so to stroški za paliativno oskrbo.
Okvirna cena dneva paliativne nege: 100–150 EUR
Skupaj (30 dni): 3.000–4.500 EUR
V predlogu so ureditve drugod po svetu, kjer zdravstvo pomaga pri “samousmrtitvi” opisali tako:
“Vse več je držav, ki dopuščajo oziroma ki so legalizirale pomoč pri samousmrtitvi. Pomoč pri samousmrtitvi se v Švici, s pomočjo tako imenovanih „Right to die“ organizacij (v nadaljevanju RTDO) in s pomočjo zdravnikov, ki predpisujejo smrtonosne učinkovine, izvaja že vse od začetka 80-ih let prejšnjega stoletja. Taka ureditev je uveljavljena tudi v nekaterih državah ZDA in sicer v Oregonu od leta 1994, v Washingtonu in Montani od leta 2009 ter v Vermontu od leta 2013. V Kaliforniji in Koloradu je bila pomoč pri samousmrtitvi legalizirana leta 2016, v Washingtonu D.C. leta 2017, na Havajih 2018, v Maine in New Jersey 2019, v Novi Mehiki 2021. Nizozemska je prva država znotraj EU, ki je najprej de facto, na podlagi odločitev, sprejetih v sodnih primerih med leti 1984 in 2002, nato pa še z zakonom iz leta 2002 legalizirala evtanazijo in pomoč pri samousmrtitvi s pomočjo zdravnikov. Nizozemski zakonski pravni ureditvi sta leta 2002 in leta 2009 sledili Belgija in Luksemburg. Kolumbija je evtanazijo legalizirala 2014. Kanada je evtanazijo in pomoč pri samousmrtitvi legalizirala 2016, avstralska zvezna država Viktorija 2017, zvezna država Zahodna Avstralija 2019, Španija 2021. V Novi Zelandiji je zakon pričel veljati novembra 2021, v Avstriji 1. januarja 2022.”
