Cena hrane v trgovinah se je znižala za četrtino, inflacija je nižja kot v vseh sosednjih državah, je ta teden o uspehih svoje vlade v državnem zboru začudeno opozicijo prepričeval premier Robert Golob in javnosti potem še sporočil, da po novem ne bodo več obljubljali, kaj bodo storili. Poslej bodo le še delali. Od velikopoteznih obljub reform v prvem letu ni bilo veliko rezultata. Edina resna reforma je bila, da je Zoran Janković nadaljeval gradnjo kanalizacijskega voda čez območje pitne vode. Ko je šlo za druge reforme, pa se vse bolj širi prepričanje, da še vladajoči ne vedo, kaj bi radi. Pač nova stranka, ki je iz nič prišla na oblast in se še uči, kaj je sploh politika, zaradi česar so vedno težave.
Če izpustimo, kar je narobe, je super
Trditve o nižjih cenah hrane in nizki inflaciji v primerjavi s sosedi je v parlamentu Janez Janša, ki je razpravo o delu vlade leto po volitvah zahteval, razblinil. Premier Golob z vlado ne verjame uradni državni statistiki, ki pri cenah hrane kaže obratno od tega kar trdi. Zanaša se na svojo posebno plačano skupino, ki v dogovoru s trgovci meri cene skupine izdelkov, ki so jih sami izbrali in v nasprotju z uradno statistiko ugotavljajo, da so se cene hrane dramatično znižale, menda kar za četrtino. Kaj bo naslednja stopnja? Bodo še ukinili državno statistiko, ker ne pokaže, kar si želi vlada? Podobno neugledna je bila manipulacija pri primerjavah inflacijskih gibanj s sosednjimi državami. Da smo boljši od vseh sosedov je Golob ugotovil tako, da je iz primerjave izpustil zadnji mesec. Razlog za to pa je bil preprost, uradni podatki naših in evropskih statistikov za zadnji mesec so bili slabi. Po njih nismo bili boljši od vseh sosedov in smo tudi v Evropi med slabšimi. Statistika že spet ne potrjuje premierovih izjav. Nedopustno!
Če izpustimo dejstva, ki niso v njen prid, je bila naša vlada v letu dni od volitev odlična, bi lahko rekli.
V obeh primerih pa se ni osramotil le premier, celotna vlada se je, v kateri je dovolj plačanih strokovnjakov, da bi nastop lahko šefu vlade bolje pripravili. Na tak način, da ignorira neprijetne podatke in vprašanja, premier pogosto ravna. In ni nujno, da so res krivi drugi. Samo spomnimo se, da v letu dni vladanja še vedno ni pojasnil 103.000 evrov, ki jih je iz GEN-I nakazal podjetju necenzurirane Vesne Vuković, danes generalne sekretarke njegove stranke. Domnevamo lahko, da je razlog podoben kot pri inflaciji marca. Ko dejstva niso prijetna, jih izpustijo. Nočejo videti. Nič pojasniti.
A za vladarja je to slabo. Sposoben mora biti videti in upoštevati tudi slabosti, neprijetne podatke in napake. Odgovarjati tudi kritikom in ne le svojim slugam. Še posebej v medijih.
Povrhu je Goloba že pred interpelacijo dodatno osramotila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je pred razpravo parlamenta, ki je bila tudi o tem, zakaj vlada na vrat na nos ukinja muzej osamosvojitve in odpušča zgodovinarja Jožeta Dežmana, znanega po razkrivanju povojnih zločinov komunističnih oblasti, odšla na Čebine proslavljat ustanavljanje komunistične partije, ki je po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji izvedla množične umore političnih konkurentov in premožnih podjetnikov, jim z revolucijo pokradla premoženja in uvedla enostrankarsko diktaturo.
Obdobje diktature se je končalo z osamosvojitvijo naše države in prav prelomu s to neslavno preteklostjo je posvečen muzej, ki ga Vrečkova ukinja.
Vrečkova krade preteklost Fajonovi
Vrečkova na Čebinah je bila tudi del spopadanja na levi. Ministrica je tam kradla zgodovino SD Tanje Fajon. Na Čebinah namreč ni nastala stranka Levica, ki ji pripada Vrečkova. Na Čebinah je nastala predhodnica današnje SD. A SD se je najbolj trdim komunističnim tradicijam odrekla in revolucije več ne proslavlja. In tudi ne nastanka te svoje predhodnice. Ki so jo vodili iz Moskve. Proslavlja pa to naša ministrica za kulturo, ki se s tem bori za levo volilno bazo, ker je v državi še veliko ponosnih nekdanjih revolucionarjev in njihovih potomcev. In za to nabiranje glasov na levi je Asta zlorabljala vladno funkcijo in sramotila premiera. Ki pa ni sporočil, da bi ga udeležba Vrečkove na Čebinah v imenu vlade zmotila. In morda z ministrico te nenavadne vrednote, bi lahko sklepali, celo deli.
Kot deli z Zoranom Jankovićem odnos do kanalizacije in čiste pitne vode.
Na državni ravni pa je ministrica za kulturo ravnala docela nekulturno. Škandalozno. Kot da bi v nemški vladi minister za kulturo odšel slavit in bi z govorom počastil ustanovitev nacionalsocialistične delavske stranke Nemčije (NSDAP) Adolfa Hitlerja. In bi to pojasnjeval s tem, da je Hitlerjeva stranka med najbolj zaslužnimi za današnjo demokratično Nemčijo in da se je zelo zavzemala za pravice delavcev. Hkrati pa bi ukinjal muzej spomina na pomore Judov, brutalno diktaturo in vse druge Hitlerjeve zločine. Kot pri nas Vrečkova ukinja muzej, ki nas spominja, da smo si spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ljudi, ki so običajne za zahodni svet, morali zagotoviti z orožjem.
Na drugi strani naših pušk je bila s tanki na naših ulicah totalitarna oblast, ki je izvirala iz Čebin. Čebine in tanki pa iz Moskve.
Opozicijska SDS je z razpravo o delu vlade ta teden dosegla inventuro ob prvi obletnici volitev poslancev. Za državo je dobro, da poteka razpravo. Glede na ravnanje vladnih strank, ki so SDS onemogočili vodenje obeh res pomembnih komisij za nadzor vlade v parlamentu in ustanovili več preiskovalnih komisij za nadzor opozicije, je presenečenje, da leto od volitev Mojca Pašek Šetinc (Svoboda) in Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) nista vložili še interpelacije proti Janši in SDS. Nastopali pa ta teden sta na način, kot da bi jo vložili. In kot da je Janša šef vlade in ne Golob, ki je pred letom z veliko prednostjo dosegel relativno zmago z Gibanjem svoboda. Dobili so toliko poslancev kot še nihče v naši zgodovini. In s tem veliko odgovornost.
Recept za zmago je bil, ker je strankam prejšnje Kul opozicije uspelo očrniti prejšnjo vlado z zlorabo epidemije. Zlorabo so volivci kaznovali, vse te stranke so na volitvah propadle ali doživele hud poraz. Tudi SD in Levica. Napadli so vlado iz obeh strani. Očitali so, da stori premalo in je odgovorna za bolne in mrtve po bolnišnicah in organizirali in branili množične proteste proti vladnim ukrepom. Očitali pa so tudi obratno, da vlada zlorablja oblast, ko poskuša zagotoviti medicinsko opremo, ki je ni bilo in ko omejuje gibanje in druženje ljudi, da bi ustavila širjenje epidemije na načine kot so ga v večini drugih zahodnih držav. Tudi z globami za tiste, ki so kršili omejitve. To so iz opozicije kritizirali kot diktaturo.
Zloraba epidemije za politične koristi je delovala. Janšo so spravili z oblasti, izgubili pa so veliko volivcev, a na oblast prišli skozi zadnja vrata z Golobom, ki je poplačal usluge.
Tudi globe in kazni namerava vlada kršilcem vrniti smo ponovno slišali ta teden. In izplačati celo odškodnine, če so posamezniki morali v zapor ali na delo v dobrodelne namene. Sam mislim, da je zamisel slaba, da policisti v večini primerov glob niso izrekali brez tehtnih razlogov in da bodo še velike težave. Kot so že, ker je Golob z ministrskimi funkcijami nagradil šefe strank, ki so jim volivci pokazali vrata iz parlamenta.
A mnenja so v demokratični družbi lahko različna in glavna težava ni v tem.
Predvsem je težava, da v letu dni zamisli, s katerim bi nagradili še eno skupino svojih aktivistov proti prejšnji vladi, niso niti predlagali parlamentu. Niti za prvo branje.
Pri sodnikih je Golob vsaj poskusil. In propadel. In se mu zdaj, ker ni dodatnega denarja, upirajo.
To veliko pove o prvem letu Roberta Goloba. Veliko kadrovskih menjav, veliko govorjenja in malo akcije, od katere bi bile koristi za skupnost.
