Analizo ozadij odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je odstopila po seriji čistk v policiji in po ustanovitvi posebne varnostne službe za šefa vlade Roberta Goloba v generalnem sekretariatu vlade, kar je pomagal ustanavljati Miloš Njegoslav Milović, je pripravil nekdanji državni sekretar, notranji minister in poslanec Vinko Gorenak. Bobnarjeva je odstopila, ko je Golob poskušal počistiti še v.d. direktorja policije Boštjana Lindava, ki je izvedel serijo menjav, ki niso bile nujno vse usklajene z Golobom. Da mu je Milović svetoval brez vsake pogodbe in to tudi o selitvi prostorov ministra zaradi varnostnih razlogov, bil pa je tudi dvakrat na ministrstvu, je priznal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, iz Sove in SDH pa so stike zanikali.
Fotografij Miloša Njegoslava Milovića ni preprosto najti, čeprav je bil zaposlen tudi v vladi in je v sodnem postopku. Posnetek, ki je objavljen, je poslal bralec Spletnega časopisa.
Za skrivnostnega Miloviča, ki je na višjem sodišču obsojen zaradi goljufije na račun Slovenskih železnic, a se je pritožil na vrhovno sodišče, trdi pa, da je žrtev fiktivnega posla za poplačilo Aleksandra Čeferina, je slišati, da ima že dolga leta sklenjeno svetovalno pogodbo z GEN-I, v času Golobove volilne kampanje bi naj skrbel za varovanje dogodkov, pozneje bi naj svetoval tudi ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, med drugim bi naj bil na ministrstvu, da bi pomagal preprečiti odtekanje informacij. Po neuradnih informacijah bi naj Golob Milovića predstavil tudi Žigi Debeljaku, šefu SDH, ki pod novo oblastjo kopiči funkcije. Debeljak je med drugim šef nadzornega sveta Telekoma. Pomagal bi Milović lahko pri preverjanju kadrov, ki jih Debeljak postavlja v čistkah v državnih in paradržavnih podjetjih.
SDH sem prosil za pojasnilo, ali so informacije, da je Golob Milovića predstavil Debeljaku, točne in ali sodelujejo z Milovićem. Odgovorili so tako: “Slovenski državni holding, d. d. v nikakršni obliki ne sodeluje in nima nikakršnih stikov z Milošem Njegoslavom Milovićem.”
Milović bi naj ne “vplival” le na Lindava, kar ta opisuje v poročilu, ki ga je zahteval premier.
Podobno bi naj Milović poskušal “vplivati” tudi v komunikacijah s Sovo, ki jo vodi Joško Kadivnik.
Na informacijo, da bi naj Milović podobno kot na policijo poskušal vplivati tudi na Sovo, so se iz obveščevalne agencije odzvali z demantijem, ki ga v celoti objavljam:
“Danes, 13. decembra 2022 je v objavi z naslovom Povedala je vse o parapoliciji, klofuta SD in kaj vse z Milovićem išče Golob objavljena tudi navedba v zvezi s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo: Podobno bi naj Milović poskušal “vplivati” tudi v komunikacijah s Sovo, ki jo vodi Joško Kadivnik. Želimo pojasniti, da Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ni bila deležna nikakršnih vplivov g. Milovića v nobeni obliki. Agencija vse varnostno relevantne dejavnosti izvaja že na podlagi samih določil Zakona o Sovi, Uredba o varovanju predsednika vlade, v zvezi s katero se aktualno omenja g. Milović, pa v ničemer ne spreminja vsebine dela in nalog agencije, zato je povezovanje z agencijo v tem kontekstu povsem neutemeljeno in brezpredmetno. S spoštovanjem, Joško Kadivnik direktor”
Golob je prejšnji mesec na vprašanje poslanca Žana Mahniča (SDS) ali pozna Milovića in kakšno vlogo ima, odgovoril, da “ni v ničemer na nobeni funkciji, ni imenovan, še manj zaposlen, za moje varovanje ne skrbi…” Nova24TV poroča tudi o stikih Milovića s Tanjo Fajon in objavlja tudi fotografijo.
Za pojasnila o neuradnih informacijah o sodelovanju z Milovićem sem zaprosil podjetje GEN-I in ministrstvo za zdravje. Odgovoril je za zdaj, a le za druge medije, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki priznal, da sta se sta se z Milovićem srečala dvakrat na ministrstvu za zdravje, Milović mu je svetoval brez pogodbe, dogovorili so se celo za selitev ministrove pisarne.
Zapis, ki ga je Gorenak objavil tudi na svoji spletni strani, v celoti objavljam, ker prikazuje pomembno dogajanje in dileme:
Poslanec SDS Dejan Kaloh je 07. 12. 2022 naslovil poslansko vprašanje na notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Postavil ji je več vprašanj v zvezi z varovanjem predsednika vlade Roberta Goloba. Vlada Roberta Goloba je namreč sprejela uredbo, po kateri bo varovanje Roberta Goloba opravljala posebna policijska enota znotraj Generalnega sekretariata vlade, ki ne bo podrejena policiji in notranjemu ministrstvu. Ministrica mu je odgovorila le na nekatera vprašanja, glede drugih vprašanj poslanca, pa ni odgovorila, temveč ga je po odgovor napotila na Generalni sekretariat Vlade RS. Poslančeva vprašanja in odgovore ministrice, si lahko ogledate v Kalohovem sporočilu na spletnem omrežju (v celoti pa na koncu teksta):
Ekspeditiven odgovor odhajajoče ministrice Bobnarjeve na moje PV z močno sporočilnostjo – v @policija_si niso sodelovali pri pripravi Uredbe o varovanju predsednika Vlade Republike Slovenije! To naj pojasni premier Golob! pic.twitter.com/PzaG3BgbBE
V nadaljevanju pišem prav o tem, torej o varovanju predsednika vlade, ki je očitno eden temeljnih problemov spora med Tatjano Bobnar in Robertom Golobom, pri čemer izhajam iz odgovorov Tatjane Bobnar na poslansko vprašanje mag. Dejana Kaloha. Hudo nenavadno je že to, da je na poslansko vprašanje ministrica Bobnarjeva odgovorila v petih dneh, poslovnik o delu Državnega zbora pa ji daje 30 dni za odgovor. Očitno je torej hotela in želela odgovoriti na vprašanja poslanca, preden bo formalno razrešena ministrske funkcije.
Uredbo o varovanju predsednika vlade so spisali pri Golobu
Varovanje predsednika vlade je po veljavnih predpisih v pristojnosti policije, točneje v pristojnosti Centra za varnost in zaščito pri Generalni policijski upravi. Policisti tega centra so v sodelovanju z drugimi policisti (vedno je potrebno sodelovanje z lokalnimi policisti) do sedaj uspešno varovali: dvakrat papeža, dva ameriška predsednika, večkrat ruskega predsednika, na stotine kronanih glav, predsednikov držav, vlad in mednarodnih organizacij in nenazadnje vse slovenske predsednike vlad in države (omejeno je izjema dr. Drnovšek). In zakaj torej ne bi bili sposobni varovati Roberta Goloba? Odgovor na to vprašanje je v nadaljevanju.
V času »Svobode« in Roberta Goloba je nastala Uredba o varovanju predsednika vlade, pri nastanku katere notranje ministrstvo in policija sploh nista sodelovala. Zakon je jasen, policija je tista, ki je zadolžena za varnost vseh državljanov, tudi varovanih oseb, kar Robert Golob je. Mimo veljavne zakonodaje je torej Robert Golob ustanovil neko službo svojega varovanja, ki ni odgovorna notranjemu ministrstvu in policiji. To si lahko privoščijo le bogataši ali morda filmski zvezdniki, ki imajo dovolj denarja za tako varovanje, za to najamejo privatne varnostnike, ne pa predsednik vlade. Notranje ministrstvo in policija sta za uredbo o varovanju Roberta Goloba izvedela šele, ko je bila ta objavljena v Uradnem listu RS.
To pa še ni vse. Seveda nastane vprašanje, kako je na seji vlade v zvezi z omenjeno uredbo o varovanju, glasovala ministrica Tatjana Bobnar? Bobnarjeve na seji vlade sploh ni bilo, nadomeščal jo je državni sekretar dr. Branko Lobnikar. Iz odgovora ministrice Bobnarjeve poslancu mag. Kalohu je razvidno, da je bila uredba sprejeta brez razprave in brez glasu proti. Na tej točki bi lahko obdolžil dr. Lobnikarja, da je glasoval za sprejem omenjene uredbe, kar formalno popolnoma drži. Toda poznavajoč razmere, kako potekajo seje vlade, tega ne bom naredil. Na dnevnem redu sej vlade je po več sto točk dnevnega reda. Kdo se lahko pripravi na vse. Verjetno nihče, je pa treba biti pripravljen na »svoje« točke dnevnega reda, kar je v tem primeru uredba o varovanju Goloba, gotovo bila. Toda točka »kadrovske zadeve« je ena podtočka, ki ima neomejeno število točk, kamor se stvari uvrščajo tudi med sejo vlade in povsem mogoče je, da dr. Lobnikar sploh ni vedel (če ni pritisnil tipke F9- osveži), da je bila omenjena uredba sprejeta. To ga seveda sicer ne odvezuje odgovornosti za sprejem uredbe o varovanju Goloba.
Kaj pa strokovne analize in policijska pooblastila parapolicijske enote Roberta Goloba?
Iz odgovora ministrice na poslansko vprašanje poslanca mag. Dejana Kaloha je razvidno tudi to, da notranje ministrstvo in policija nista delala nobenih analiz o varovanju predsednika vlade, ki bi narekovale sprejem take uredbe o varovanju Roberta Goloba. Šlo je torej za povsem solo akcijo sončnega kralja Roberta Goloba, ki ga ne zanima nič, razen njegovega ega.
Zelo relevantno je tudi vprašanje policijskih pooblastil policistov, ki bodo znotraj Generalnega sekretariata vlade, skrbeli za varnost Roberta Goloba. Iz odgovora na poslansko vprašanje izhaja, da bodo imeli vsa policijska pooblastila, ministrica Tatjana Bobnar zgolj domneva, da določenih policijskih pooblastil ne bodo imeli (primeroma prikriti preiskovalni ukrepi), toda to je zgolj domneva, sončni kralj Robert Golob si lahko izmisli, kar hoče in to je nevarno.
Kaj pa kadrovanje Golobovih specialcev?
Golob si je očitno zaželel kar 12 varnostnikov. To pa še ni vse. Nikogar v policiji ali na notranjem ministrstvu sploh ni vprašal, kdo naj bodo ti policisti. O tem je odločil kar sam (točneje njegovi prišepetovalci). Notranja ministrica Tatjana Bobna in vršilec dolžnosti šefa policije Boštjan Lindav sta bila o izboru zgolj in samo obveščena. Popolnoma nesprejemljivo z vseh strokovnih vidikov, saj šef policije in notranja ministrica po črki zakona še vedno ostajata odgovorna za varnost v državi vključujoč varnost Roberta Goloba. Tudi plače policistov premeščenih h Golobu bi naj bile za več stotakov evrov višje, kot bi bile, če bi ostali znotraj policije in bi od tam varovali Roberta Goloba. Le zakaj?
Še več, seveda nastanejo ob taki premestitvi policistov iz policije k Robertu Golobu tudi mnoga druga tehnična vprašanja, kot je vprašanje tehničnih sredstev za varovanje, kamor sodijo policijska vozila in druga oprema policistov. Ob upoštevanju resnih materialnih razmerij, bi policija morala skleniti na to temo poseben sporazum z Generalnim sekretariatom vlade, a kot kaže nič od tega se ni zgodilo.
Sklepno
Ob takem ravnanju Roberta Goloba odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar, na nek način, niti ne preseneča. Precej pomenljiva je njegova odločitev, da bo začasno notranje ministrstvo vodila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki o sistemu notranjih zadev seveda nima niti najmanjšega pojma, ne vem, če sploh ve, da ima ta sistem nad 9000 zaposlenih in da je v tem kontekstu največje »podjetje« v državi. V vladi pa že sedi Aleksander Jevšek, ki je v tem sistemu delal nad 30 let, pa mu začasnega vodenja notranjega ministrstva Robert Golob ni zaupal niti za nekaj dni. Zato je to svojevrstna klofuta Roberta Goloba tudi Tanji Fajon in SD.
Je pa zanimivo, da v Ljubljani ni še nobenega kolesarjenja, večina v preteklosti glasnih nevladnih organizacij se ne oglasi, pa tudi oba policijska sindikata sta tiho kot grob, s čimer dokazujeta, da sploh nista sindikata, ampak leva politična aktivista.
In kdo bo novi notranji minister ali ministrica? Kandidatk in kandidatov je, kolikor hočete. Je pa povsem jasno, kakšen bo Golobov izbor. Izbral bo kandidatko ali kandidata brez hrbtenice, ki bo v popolnosti izvrševal ukaze sončnega kralja Roberta Goloba. In to je pogubno za varnostni sistem države.”
Vinko Gorenak je bil leta 2000 imenovan za državnega sekretarja v ministrstvu za notranje zadeve za področje policije in splošnih zadev, od 1. 12. 2000 pa je kot državni podsekretar opravljal naloge vodje Službe za varnostne analize in varnostno politiko na notranjem ministrstvu. Leta 2004 je postal državni sekretar notranjega ministrstva, po letu dni pa državni sekretar v kabinetu premiera. Leta 2012 je bil izvoljen za notranjega ministra. V državni zbor je bil izvoljen trikrat: leta 2008, 2011 in 2014. Leta 2018 se je upokojil. V času zadnje vlade Janeza Janše je dve leti znova opravljal delo državnega sekretarja v kabinetu premiera. Od zamenjave vlade po aprilskih volitvah je spet upokojenec.
Original content here is published under these license terms:
License Type:
Commercial
Abstract:
You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee.
