Usluga: Z ministri in čistko na RTVS se mudi, DVK bo hitreje ugotavljala rezultate referendumov

Last Updated on: 21st december 2022, 12:01 dop

Skrajšanje postopkov ugotavljanja uradnega rezultata referendumov, ki ga v preteklosti v povsem enakih položajih ni bilo, predlagajo predstavniki vseh treh vladnih strank v državni volilni komisiji (DVK). Sprememba, ki jo bodo verjetno dosegli jutri, bo vladnim strankam in njihovim politikom omogočila neposredne finančne koristi. Premier Robert Golob se že pred tem odločanjem DVK o skrajšanju postopkov, ko glasovi iz tujine na referendumu še niso vsi pripotovali v državo in še niso prešteti, že dogovarja, komu bo nove funkcije na hiter način razdelil. Kar kaže, da je za uslugo vladajočim že vse dogovorjeno.

Arbitrarno odločanje: v enakih primerih, pri drugem tiru in vodah, drugače

Spremembo, ki koristi vladnim strankam, da bi še letos in ne šele konec januarja prihodnje leto, uradno ugotovili rezultate, kar bi omogočilo hitrejše zaposlitve dodatnih kadrov vladnih strank v vladi in hitrejše zamenjave na vrhu RTVS, so predlagali Mojca Dolenc (v DVK je članica na predlog LMŠ, danes je to Gibanje svoboda), Miro Pretnar (SD) in nadomestni član Iztok Majhenič (Levica), ker menijo, da zaradi zmage vladne strani na referendumu ni treba ugotoviti točnega števila volilnih upravičencev, kar je pomembno predvsem za ugotovitev kvoruma za zavrnitev zakona. Doslej v enakih primerih takšne bližnjice še nikoli niso ubrali. Zakoni se vmes niso spremenili. Podobna primera, ko je bil kvorum nepomemben, a so izpeljali celoten postopek ugotavljanja točne volilne udeležbe, sta bila referenduma o zakonu o drugem tiru in o vodah. Še dodatno je nerodno, ker postopke ugotavljanja uradnega rezultata spreminjajo, ko to ugotavljanje že poteka. Mudi se vladajočim zaradi povsem političnih razlogov: če bi uradni rezultat ugotavljali kot so v preteklosti vedno in kot so načrtovali tudi za letos, bi poročilo o rezultatu referendumov državna volilna komisija potrjevala 24.1. prihodnje leto. Da bo trajalo do takrat, imajo uradno zapisano v rokovnikih za tokratne referendume, podpisal jih je vrhovni sodnik Peter Golob, ki vodi državno volilno komisijo. Potrdila pa je to celotna komisija.

Novi funkcionarji bodo hitreje plačevali članarine vladnim strankam

Kako zelo se premieru Robertu Golobu in njegovi koaliciji mudi, kaže, ker imena ministrov od koalicijskih partnerjev premier zahteva že ta teden do petka, ko glasov iz tujine volilni organi še niti dobili ne bodo. Preštevali jih bodo v ponedeljek prihodnji teden. Prihodnji teden namerava premier Golob imena šefov petih novih ministrov tudi že razkriti javnosti. Podobno se vladi mudi z odstavitvijo vodstva RTV Slovenija, tudi tam bi običajen dolg postopek ugotavljanja rezultata referenduma radikalno skrajšali, ker to koristi kadrovskim apetitom vladnih strank, da pridejo čim prej do položajev.

Bližnjico, da tokrat ne bi ugotavljali točnega rezultata, kot so to počeli vedno v preteklosti in kar so načrtovali tudi za letos, so predlagali predstavniki vseh treh vladnih strank v državni volilni komisiji: Mojca Dolenc (v DVK kot zastopnik LMŠ, danes Gibanje svoboda), Miro Pretnar (SD) in nadomestni član Iztok Majhenič (Levica). Predlog je podpisala še nadomestna članica Ivana Grgić (SMC, danes je to Konkretno).

Predstavniki treh vladnih strank predlagajo rešitve, ki bi njihovim strankam hitro zagotovile številne nove funkcije v vladi in hitrejši prevzem RTV Slovenija in s tem konkretne materialne koristi za posameznike iz teh strank in tudi za njihove stranke. Funkcionarji morajo prispevati del svojih plač strankam. Še posebej visoka je bila ta članarina v preteklosti v Levici Luke Meseca, ki so jo tudi zaradi tega že zapuščali poslanci in prestopali v “cenejšo” SD. Tak primer je bil, neuradno, Franc Trček. Uradno je za prestop navajal druge razloge. Denimo, da ta stranka ni dovolj resna.

Predlog vladnih strank, da bi zaradi političnih interesov tokrat ubrali bližnjico pri ugotavljanju uradnega rezultata referendumom in ne bi točno ugotovili, koliko je bilo (živih) volilnih upravičencev, je takšen:

Kako časovno zahtevni so običajni postopki ugotavljanja uradnega rezultata referendumov, ki so jih načrtovali tudi za letos, zdaj pa bi to skrajšali, ker tako zahtevajo predstavniki strank Gibanje Svoboda, SD in Levice, kaže veljavni rokovnik državne volilne komisije:

Kot je včeraj predsednik vlade Robert Golob povedal ob obisku NUK, so si koalicijski partnerji vzeli čas do petka, da ponudijo imena za položaje na ministrstvih, ki bodo po uveljavitvi sprememb zakona o vladi na novo ustanovljena. Golob bo čakal do konca tedna, prihodnji teden pa bo imena predstavil javnosti. Ustanovljeno bo tudi ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga predsednik Levice Luka Mesec več noče, ostal naj bi minister za delo.

Laži medijev o nevladnem in nestrankarskem 8. marcu

Po Golobovih besedah ministrstvo za solidarno prihodnost ostaja stvar Levice, v to koga bo Levica predlagala, se ne bo vtikal. Se bo pa do predloga, ko ga dobi, opredelil. V preteklosti je veljalo, da je kandidat za ministra Levice ustanovitelj Zavoda 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, Simon Maljevac. Njegov inštitut je z referendumsko kampanjo tudi močno prispeval, da je večina volivcev glasovala za ustanovitev dodatnih ministrstev, načrtovanih, da bi še pomembnejše položaje dobili Maljevac in njegova stranka.

Številni novinarji nam ta Zavod zadnja leta predstavljajo kot povsem nestrankarsko in nevladno organizacijo, kar je manipulacija. Zavod 8. marec je ustanovil politik stranke Levice in za interese te stranke dela. So pa dobro povezani s številnimi novinarji. Za sodelovanje in pomoč v kampanji se je temu Zavodu stranke Levica zadnji teden javno zahvaljeval televizijski voditelj Saša Krajnc, ob katerem sem še kot odgovorni urednik Siol.net opozoril, da je iz preteklosti povezan z novim generalnim sekretarjem ministrstva za kulturo, ki ga vodi Levica, Tonijem Tovornikom, ta je bil nekoč tudi novinar RTVSLO. Tekst o dilemah teh povezav in komentar o nenavadnem ravnanju še številnih novinarjev, ko gre za 8. marec, Luko Meseca in Roberta Goloba, je novi odgovorni urednik Siola Mihael Šuštaršič, ki je položaj prevzel po predčasni politični zamenjavi vrha medija, takoj “umaknil”. Zaradi nedovoljenega posega (in umika) že objavljenih člankov, sem sprožil spor pred častnim razsodiščem. Šuštaršič je cenzuro pojasnil s tem, da bi po njegovem mnenju zaradi pisanja govoric moral biti proti meni sprožen kazenski postopek.

Kdaj bo ministre premier Golob zares predlagal, bo odvisno tudi od načina ugotavljanja uradnega rezultat, ki ga njegovi zastopniki v DVK poskušajo skrajšati. Ko ga bodo ugotovili in bodo potekli roki za morebitne pritožbe, bo predsednik republike spremembe zakonov lahko podpisal in poslal v objavo v uradni list. Če načina ugotavljanja rezultata ne spremenijo, bo spremembe podpisovala že nova predsednica Nataša Pirc Musar. Pet novih ministrstev bo obveljalo dan po objavi spremembe zakona o vladi v uradnem listu.