Odgovorni urednik Siol.net Mihael Šuštaršič je odgovoril na vprašanje, zakaj je na spletnem portalu Siol.net dostopen le še manjši del članka, ki ga je napisala skupina novinarjev o televizijskem voditelju Saši Krajncu z naslovom “Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov”. Manjka del besedila, v katerem so pojasnila, kako so iz RTVS odgovarjali na preverjanje o možnem konfliktu interesov in kako iz vlade sploh niso odgovorili na vprašanja o povezavah. Šuštaršič je odgovoril tudi, zakaj več ni dostopna moja nedeljska kolumna “Posilstva in droge afere Radiator”, v kateri sem avgusta podrobneje pojasnil ravnanje uredništva pri poročanju o nenavadnih povezavah med premierom Robertom Golobom in novinarji, denimo, Vesno Vuković in Primožem Cirmanom in težave, v katerih je bil takrat Luka Mesec, ki se je zapletel z izjavami. V odgovoru Šuštaršič trdi, da teh dveh tekstov ni cenzuriral ali posegel vanje, arhiviral jih je in da zaradi tega arhiviranja nista več dostopna javnosti. To pa je storil, ker bi naj šlo po njegovi oceni za članka, ki sta na meji kršitve ustave, kršitve kodeksa novinarske etike in celo blizu kaznivega dejanja za v zapor. Da so možni celo kazenski postopki, bi naj bil Šuštaršič “opozorjen”, a v odgovoru ne pove tega, od koga je bil opozorjen. Kdo je pritiskal nanj? A morda nekdanja novinarka, danes pa piarovka Svobode Vesna Vuković? Obtožuje pa osebno. Čeprav v teh člankih sploh ni omenjen. Od avgusta do novembra v povezavi s temi zapisi ni bil sprožen noben postopek, niti ni bilo nobene zahteve za popravek ali odgovor. Celo na prošnje za pojasnila, ni bilo odgovorov. Nenadoma pa so se, bi lahko sklepali, pojavili pritiski, ko je bila politično predčasno zamenjana uprava Telekoma, uprava TSmedie in odgovorni urednik Siol.net. In to novemu uredniku, ki pa avtorja, prejšnjega odgovornega urednika, ni nič obvestil, da bo ukrepal z arhiviranjem. Ali, bi rekel kdo bolj kritičen, s cenzuro za interese vladnih strank.
Ali na Telekomu ne ločijo več novinarstva od oglaševanja?
V odgovoru Šuštaršič piše še, čeprav ga o tem nisem spraševal, da je v mojih tekstih, ki so bili objavljeni na Siol.net, ukinil povezave do člankov v Spletnem časopisu, kjer so o vsebinah bralci lahko prebrali več podrobnosti. Šuštaršič trdi, da bi moralo biti navajanje povezav do strokovnih člankov zaračunano naročnikom, a da ni našel pogodbe o tem. Ta trditev odgovornega urednika Šuštaršiča je neresnična in nestrokovna. Vire in povezave do avtorskih vsebin se na Siol.net ne zaračunava. Obratno. Tega novinarji in uredniki ne smejo zaračunavati. Uredniške in oglasne vsebine morajo biti strogo ločene, novinarsko delo se ne sme neposredno tržiti. Navajanje virov in povezovanje je strokovno pravilno. Umik povezav je nestrokovno ravnanje in je cenzorske narave. V Spletnem časopisu, tudi v tem članku, vire in povezave (tudi do Siol.net) navajamo, s tem bralcem olajšamo preverjanje in pridobivanje dodatnih informacij, hkrati pa to kaže spoštovanje materialnih in moralnih pravic avtorjev. Na kar se Šuštaršič z “arhiviranjem” in poseganjem v tekste brez soglasja avtorjev požvižga.
Kolumna, ki jo je Šuštaršič “arhiviral”, kar pomeni javnosti onemogočil dostop do nje ali po ljudsko cenzuriral, je po “povezavi” še dostopna tukaj, kjer je res arhivirana. Nevladne organizacije arhivirajo vse objave na spletu. Ne “arhivirajo” po Šuštaršičevo. Ne cenzurirajo. Omogočajo dostop do cenzuriranega. Odgovor Šuštaršiča objavljam v celoti kot ga je poslal, brez lektorskih ali uredniških posegov.
“G. Jančič,
Res je, dva vaša članka, in sicer:
Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov? #video (objavljeno 24. 8.)
Posilstva in droge afere radiator (objavljeno 28. 8.)
sem 11. novembra 2022 arhiviral. Nista bila »izbrisana« in tudi v ničemer ne spremenjena, nista pa več javno dostopna.
Odločil sem se tudi za umik vseh povezav iz vaših kolumen na vaš spletni časopis, ker za to ne obstaja nobena komercialna pogodba, v arhivih TSmedia pa tudi ni nobene dokumentacije o kakšnem takem dogovoru, ki bi vam dovoljeval preusmeritve internetnega prometa na spletno stran vašega »spletnega časopisa«. Tovrstne preusmeritve, ki jih v vaših kolumnah ni bilo malo, namreč našim naročnikom zaračunavamo.
Omenjena sporna članka sta primera sramotenja osebe (obrekovanja) na podlagi povsem nepreverjenih informacij, kar navajate celo v članku samem (da ste preverjali »neuradne informacije«, in čeprav niste dobili ne potrditve ne zanikanja, ste se vseeno odločili za objavo), pri tem da javnega interesa za objavo teh informacij ni oz. je zelo zelo nizek.
Po moji presoji sta članka z očitnim namigovanjem na spolno usmerjenost oseb, o katerih ste pisali, na meji kršitve 14. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi da so »v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino«, predvsem pa predstavljata nepotrebno tveganje za portal Siol.net in izdajatelja TSmedia v primeru zasebne ali celo kazenske tožbe zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (18. poglavje Kazenskega zakonika).
Ker sem bil na to pri omenjenih člankih opozorjen in ker kot odgovorna oseba ne mislim zaradi vaših dejanj plačevati kazni ali celo iti v zapor, sem se odločil, da to tveganje odstranim in članka arhiviram. Še posebej, ker v njih niste jasno dokazali javnega interesa za objavo informacije o domnevni spolni usmeritvi osebe in povezave tega z domnevnim konfliktom interesom.
Čeprav v prvem članku namigujete, da »če se pokaže, da je bilo med njima več kot le prijateljstvo, to predstavlja konflikt interesov« in da bi se »moral novinar iz poročanja ali sicer novinarskega dela v tej zadevi izločiti«, ne navedete nobenega primera, da je oseba, o kateri ste pisali, kakorkoli kršil to in prišel v konflikt interesov. »Dobro prijateljevanje« z nekom samo po sebi še ni konflikt interesov, še posebej pa ne »na zalogo«, za primer v naprej. Vsekakor pa tudi ni konflikt interesov, če se ta oseba »upira« nadrejenim, še posebej tega ne počne zaradi njegovih »posteljnih dejavnosti«, kot se norčujete v drugem članku.
S tem ste kršili 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ki sem mu sam zavezan, da »novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti«. Poseg v posameznikovo zasebnost je glede na določila kodeksa »upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti«, česar pa vi niste dokazali.
Prav tako ni nikjer jasno, da ste dotične osebe zaprosili za odziv (ste pa druge), čeprav novinarski kodeks v 3. členu to izrecno zahteva.
Po moji oceni ste želeli s tem pisanjem zgolj razkriti domnevno spolno usmerjenost osebe oz. oseb in z namigovanji na konflikt interesov načeti njihovo verodostojnost, torej ste posegli v njihovo pravico do dobrega imena in časti. In ker potencialno na sodišču ne bi mogel zagovarjati vašega mnenja, sem se odločil za arhiviranje spornih člankov.
Ker ju nisem »pomensko spreminjal ali predelal«, ampak samo arhiviral, nisem kršil 29. člena novinarskega kodeksa, kot mi očitate. Prav tako zavračam očitke o kršitvah zakona o medijih. Za vsebine, ki jih je mogoče najti na spletnem portalu SIol.net od 2. novembra 2022 pač odgovarjam jaz in ne več vi in zato tudi lahko odločam, kaj bo objavljeno in kaj ne in kaj bo Siol.net še naprej širil na svojih spletnih straneh.
V tem smislu sem se tudi odločil, da zaustavim preusmeritve internetnega prometa (hiperpovezave) na vašo spletno stran, ki ste si jih ustvarili v vaših prispevkih. V času vašega vodenja portala Siol.net ste morda to lahko počeli in si umetno ustvarjali dodaten promet in branost (in s tem povečevali vrednost) »spletnega časopisa«, nobenega razloga pa ni več, da vam to še naprej brezplačno dopuščam.
Vi temu morda rečete »cenzura« in »politični pritisk«. Jaz bi pa rekel odgovorna skrb za profesionalni ugled in poslovne interese medija in podjetja.
Upam, da boste moj odgovor objavili, kot ste napovedali.
Lep pozdrav,
Mihael Šuštaršič
Odgovorni urednik Siol.netTSmedia, d.o.o., Cigaletova 15, SI-1000 Ljubljana”
S tem je Šuštaršič odgovoril na vprašanje, ki sem ga poslal začasni direktorici TSmedia in članici uprave Telekoma Irmi Gubanec in odgovornem uredniku Mihael Šuštaršič (poslano je bilo še pravni službi TSmedie), s katerim sem jih prosil za pojasnila ravnanja.
Del kolumne, ki govori o novinarjih Roberta Goloba, kar je bil najbrž razlog, da je kolumna cenzurirana in v kateri je tudi povezava na članek Spletnega časopisa (označeno z modro), ki jo je Šuštaršič, kot je zdaj razkril, še dodatno cenzuriral, gre pa za kritiko ravnanja vladne Levice Luke Meseca, je bil takšen:
“Na možnost, da bi lahko šlo tudi za takšno povezavo, so nas opozorili novinarji TVS ob voditelju Saši Krajncu, ki se je uprl poročanju o načrtovanih kadrovskih čistkah nove vlade na RTVS, ko je “čiščenje” javno zahteval tudi urednik Mladine Gregor Repovž, RTVS pa zaradi tega prekinila poslovno sodelovanje z Mladino. Kranjčev javni upor, da bi o teh stvareh obveščali javnost, je s solidarno gesto, ko so se mu pridružili v studio pred kamerami, podprl del zaposlenih. Ti praviloma poznajo povezave novinarjev, ki so večini javnosti prikrite. Če je Krajnc res več kot le nekdanji sodelavec in prijatelj Tonija Tovornika, to “upor” postavlja v hudo nenavadno luč.
Zakaj? V tem primeru smo v položaju, kot da bi o zapletih Luke Meseca v primeru Smodej na TVS ljudi obveščala Manca Krnel in na vso moč obtoževala, da gre za podla podtikanja, ljudem pa bi TVS zamolčala, da je ta jezna neodvisna novinarka intimna partnerka Luke Meseca, ki Meščevo plat medalje preverja kar v postelji. Ali, kot da bi o 103 tisoč evrih, ki jih je Robert Golob nakazal podjetju, ki ga je nekoč ustanovila in vodila novinarka Necenzurirano Vesna Vuković, na TVS poročal Primož Cirman, pa ob tem javnosti ne bi opozorili, da gre za moža donedavne novinarke RTVS Petre Bezjak Cirman, ki jo je medtem Golob zaposlil za šefico Ukoma, Vukovićevo pa kot šefico piarja svoje Stranke Svoboda …
Zgodbe, da je vlada julija za generalnega sekretarja ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, imenovala nekdanjega novinarja RTVS Tonija Tovornika, ki bi lahko bil s Krajncem povezan več kot le prijateljsko, nismo objavili brez preverjanj. Uradno smo prosili RTVS in ministrstvo za kulturo za pojasnilo, ali je točna informacija o intimnem partnerstvu Krajnca in Tovornika. Dogovor v uredništvu je bil, da o intimni povezavi ne bomo pisali, če kdorkoli zanika. Če vsaj malo zanikajo. Vsaj namignejo, da ni res.
Pa niso.
Z RTV so nam sporočili, da takšnih informacij njihovo vodstvo ne zbira. Nismo jih vprašali, ali vodstvo RTV zbira informacije, kdo je s kom poročen ali o zvezah brez prstana. Vprašali smo jih o konkretni zvezi novinarja Krajnca s Tovornikom. Tudi po objavi zgodbe, ko smo vprašanje o morebitnem konfliktu interesov postavili tudi že javno, povezave nista zanikala ne Krajnc in ne Tovornik. Še vedno čakamo. In bomo odgovore in pojasnila, če se zanje le odločijo, takoj objavili. Državne institucije, to sta tako ministrstvo za kulturo kot RTVS, so po zakonu dolžne odgovarjati. Kakorkoli že storijo. Z RTVS so do zdaj vsaj odgovorili. S kulture še ne.
So nas pa po objavi zgodbe o možnem konfliktu interesov takoj poskušali diskreditirati. Očitali so nam, da kukamo v spalnice in poskušamo črniti voditelja TVS Krajnca s pisanjem o istospolni usmerjenosti. To je neumnost. V nobene spalnice ne gledamo. In sam nimam čisto nič proti nikomur zaradi takšne ali drugačne ljubezni. Problem ni spolna usmerjenost. Bi pa bil, če je partner televizijskega voditelja visok funkcionar vlade in to na ministrstvu, ki vodi projekt menjave vrha RTVS, ki ga argumentira z uporom na TVS. Ta upor pa javno vodi njegov intimni prijatelj, ki je televizijski voditelj. To bi bila, če je prikrito, nepoštena povezava med politiki in novinarji RTVS. Hudo problematično pa bi bilo tudi, če ne bi bilo prikrito.
Takšno neodvisnost novinarjev ljudje nekoliko težko razumejo.
Je pa znano, da se novinarjem in politikom, ki drugim na vso moč očitajo politične povezave, pri njih samih ne zdi nič spornega, če so res povezani in kršijo pravila, katerih spoštovanje zahtevajo od drugih. V Levici smo to že začudeno spremljali. Poslanec Levice, ki je bil pred izvolitvijo novinar, je že čisto uradno zahteval dovoljenje parlamenta, da bi ob poslanski funkciji delal še kot novinar. Povsem neodvisno. Več o tem lahko preberete tukaj: DODATNI ZASLUŽKI: SUKIČEVA, SITER IN ŽIDAN PO VZGLEDU VILFANA IN TOMIĆEVE
Mojca Pašek Šetinc vsaj takšne neumnosti ni zagrešila, da bi zahtevala dovoljenje, da bi petinsko ob poslanski funkciji za Svobodo še dodatno kot urednica na TVS skrbela za propagandno dejavnost Roberta Goloba proti Janezu Janši. Kar je zdaj njena vloga v parlamentu.”
Pisno vprašanje je bilo takšno:
Spoštovana Irma, odgovorni urednik Mihael Šuštaršič in Tanja
Med delom, ko sem preverjal podatke za članek za Spletni časopis, sem opazil, da so iz spletne strani Siola izginile določene vsebine iz člankov, katerih avtor sem bil. Tako, denimo, ni več dostopna večina članka z naslovom “Le prijateljstvo novinarja RTVS z vladnim funkcionarjem ali prikrit konflikt interesov” Še bolj je izginila vsebina nedeljske uredniške kolumne z naslovom “Posilstva in droge afere radiator”, ki je z izjemo naslova celo v celoti nedostopna.
Prosim vas za pojasnilo, zakaj so posamezne vsebine močno skrajšane, posamezne pa povsem izbrisane. V kakšnih drugih časih bi rekli: cenzurirane.
Za odziv vas prosim čimprej, o tem nenavadnem dogajanju, ko je bilo posežene v tekste prejšnjega odgovornega urednika brez soglasja avtorja, bo jutri objavljen članek, v katerem vas bom o tem tudi javno vprašal.
Takoj, ko dobim vaš odgovor, bo ta seveda vključen v članek.
Opozoril bi, da kodeks novinarske etike posege v tekste brez soglasja avtorja prepoveduje.
Tako:
“29. člen
Nihče ne sme novinarju brez soglasja pomensko spremeniti ali predelati prispevka. Novinar ima pravico podpisovati svoje prispevke. Ni ga mogoče podpisovati brez njegove vednosti ali proti njegovi volji.”
Ravnanje v neskladju s kodeksom etike je sporno tudi z vidika zakona o medijih, ki določa:
“Svoboda izražanja
- člen
Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.”
Prosim vas, za pojasnilo, zakaj me o umiku vsebin in razlogih za to niste obvestili. Kaj šele pridobili soglasje, ki ga zahteva kodeks etike. Prosim vas tudi, da me obvestite o vseh drugih tekstih iz časa, ko sem bil odgovorni urednik, ki ste jih morebiti umaknili ali vanje posegali ali dostop onemogočili le deloma in tudi za pojasnilo razlogov za takšno ravnanje.
S spoštovanjem
Peter Jančič
odgovorni urednik
Spletni časopis
V članku je bil prvotno pomotoma napačno zapisan priimek urednika Siol.net kot Mihael Šušteršič. Pravilno je Mihael Šuštaršič. Za napako se bralcem opravičujem.
Original content here is published under these license terms: | ||
License Type: | Commercial | |
Abstract: | You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee. |