“Ja, seveda, šlo je za grožnjo s streženjem po življenju in zato sem tudi predala to policiji, ker mislim, da je seveda prav, da se te stvari prijavljajo.” Tako je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (GS) za POPTV ta teden razkrila vsebino sporočila, ki ga je prejela po spletnem omrežju in se pridružila množici tistih, ki jim grozijo. V istem pogovoru je razkrila še, da rada jaha in da je med jahanjem s konja sama padla že tolikokrat, da ne šteje več in dodala: “Je treba znati pasti s konja.” Teden je sicer zaznamovalo, ker je tožilstvo sprožilo sodni postopek proti Teodorju Goznikarju, ki ga sumijo, da je lani pošiljaj grozilna pisma z vojaškimi naboji številnim politikom. Ime osumljenega je znano mimo volje policije, ker sem ga februarja razkril, so na tožilstvu sprožili celo preiskavo.
Ne le grožnje z metki, tudi fizični napadi
Klakočar Zupančičeva se je z opozorilom o grožnji vpisala med številne politike in javne osebnosti, ki sami javno opozarjajo, da jim grozijo. V zadnjih tednih sta bili dve javni opozorili o fizičnih napadih na politike in ne le grožnjah. Najprej je napad neznanca sredi mesta prijavila provladna aktivistka Levice Nika Kovač (8. marec), pozneje pa je fizični napad pred stavbo državnega zbora razkril še opozicijski poslanec Branko Grims (SDS), zaradi česar policija krepi nadzor ob stavbi parlament, kjer za varnost skrbi že zdaj. Policija je doslej odkrila osumljenca za napad na Kovačevo, ime osumljenega medijem in javnosti prikrivajo, trdijo, da zaradi varovanja zasebnosti napadalca. Zaradi tega ni mogoče preveriti točnosti obtožb te politične aktivistke, da je za napadom SDS. Pri opozicijskem poslancu Grimsu policisti niso enako učinkoviti, čeprav je bil dogodek ob varovani stavbi državnega zbora.
Največkrat se je zadnja leta med politiki grozilo predsedniku opozicijske SDS Janezu Janši. Bil je tudi med naslovniki, ki bi morali prejeti naboj. K takojšnjemu umoru Janše pa je, kot je znano, na protestih levo sredinskih strank med stavbama DeSUS in SMC, ker sta ti stranki napovedali, da bosta s SDS sestavili vlado, povsem javno pozival Ludvik Tomšič. Tožilstvo je o tem po policijski preiskavi sporočilo, da javnega pozivanja k umoru opozicijskega voditelja na protestih ne bo preganjalo, ker Janša takrat ni sam preganjal moža, ki bi mu naj osebno grozil. Tožilstvo je javno pozivanje k umoru razumelo kot osebno grožnjo in ne kot javno spodbujanje k nasilju zaradi političnih razlogov. Eden glavnih organizatorjev protestov, ki so bili pozneje vsak petek, je bil Jaša Jenull, sicer sin visokega tožilca Hinka Jenulla, ta je bil v karieri tudi vladni funkcionar levo sredinske vlade (državni sekretar). Podobno se je tožilstvo odločilo, da ne bo ukrepalo niti proti množičnim pozivom k smrti s tisoči natisnjenimi plakatov s sporočilom “Smrt janšizmu…” na protestih proti prejšnji vladi, ki so se jih udeleževali tudi predsedniki levo sredinskih strank: Tanja Fajon, Luka Mesec, Marjan Šarec… Tožilci so ocenili, da pozivanje k smrti pristašev Janeza Janše s plakati in transparenti dopustno zaradi ustavnih načel svobode govora.
Zgodovina pozivov k smrti levih upornikov
Napis “Smrt Janšizmu” se je pojavljal že v preteklosti, sam sem ga fotografiral leta 2016 pred državnim zborom, na posnetku ga drži levičarski “upornik” Igor Bricelj, ki je po nekaterih informacijah upokojen pripadnik sil notranjega ministrstva (policije):
Že v tistem času pa se je ta napis z Bricljem pojavil tudi na seji programski svet RTVS, ko so programski svetniki nameravali razpravljati o propagandnem podtikanju Eugenije Carl in Mojce Pašek Šetinc o povezavah SDS s skrajnimi nacističnimi skupinami v glavnih večernih poročilih. Bricelj je s pozivom k smrti protestiral skupaj z levičarskimi novinarskimi aktivisti na vrhu stavbe TVS, kamor vstop ni preprost, novinarski protest pa tudi ni bil napovedan. Pozivanje k smrti političnih nasprotnikov je najbolj nedvoumen primer sovražnega govora, kar si jih je mogoče zamisliti.
Donedavna urednica TVS Šetinc Paškova je danes poslanka Svobode, ki v parlamentu preiskuje medije, ki so naklonjeni opoziciji in na zaslišanja vabi novinarje. Ta teden je bil zaslišan dolgoletni urednik Demokracije Jože Biščak.
O tem, kdo ji je grozil, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič za POPTV ta teden povedala: “Šlo je za grožnjo, ki jo je verjetno napisal nek trol, meni osebno po messengerju. Predala sem to zadevo policiji, ampak se z njo ne ukvarjam.” O padcih s konjev pa je povedala: “S konja sem padla že tolikokrat, da ne štejem več, kolikokrat sem padla, ja, je pa treba znati pasti s konja, da padeš pravilno, ker v bistvu veš, da boš padel in da se tudi pravilno namestiš in da padeš tako, da se samo pobereš in greš nazaj na konja in jahaš naprej.”
Bricljevo nadlegovanje Možine
Bricelj, ki je na posnetkih z napisom Smrt, je pred leti dalj časa pred glavnim vhodom v stavbo RTV zahteval, naj se tam znebijo novinarja Jožeta Možine in Možino nadlegoval, ko je odhajal iz službe. Briclja je razjezilo, ker je novinar naredil intervju z Jožetom Dežmanom, v katerem je bil Dežman kritičen do množičnih umorov po drugi svetovni vojni, ki jih je v Sloveniji izvedla komunistična partija s pomočjo partizanske vojske, tajne policije in drugih instrumentov totalitarne države. Žrtve so bili tudi številni begunci iz drugih republik. Takratni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je na pogovor o tem intervjuju v stavbi RTV SLO sprejel takratnega predsednika zveze borcev Tita Turnška, ki je tudi zahteval sankcije proti Možini. Pogovor je bil nenavaden, ker direktor ni odgovoren za uredniško politiko in tudi odločati zaradi tega ne sme o njej. Poskušajo pa to direktorji podjetij in zavodov zelo radi.
Original content here is published under these license terms: | ||
License Type: | Commercial | |
Abstract: | You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee. |