VID MLAKAR: RUSKA RULETA NSI

Last Updated on: 21st december 2022, 12:22 dop

Mnenje o dogajanju v NSi je Spletnemu časopisu poslal Vid Mlakar. Mnenje Spletni časopis objavlja, ker je o zanimivem dogajanju, ravnanje NSi je res nenavadno. V parlamentu si je ta stranka za Jerneja Vrtovca (NSi) s pomočjo vladnih strank (Svobode, SD in Levice) izborila vodenje komisije za nadzor proračuna, ki bi jo rezultatu volitev moral voditi poslanec veliko večje SDS. Vladne stranke si nadzornika svojega poslovanja z javnim denarjem iz največje opozicijske stranke niso želele. NSi jim je pomagala, da so se ga znebile.

Ko NSi vzame, kar jim volivci niso dodelili

Vrtovcu so s tem povišali poslansko plačo za dodatek za vodenje. Zadnji teden pa je NSi prevzela še vodenje komisije za nadzor obveščevalnih služb. Vodenja te nadzorne komisije SDS protestno noče prevzeti zaradi goljufanja pri vodenju komisije za nadzor javnih financ. Sestave komisije za nadzor vohunov je zaradi teh nenavadnih odločitev NSi povsem komična. Kot predsednik jo vodi Janez Žakelj (NSi), podpredsednik je Jožef Horvat (NSi), člani pa Teodor Uranič (Svoboda), Matej Tonin (NSi), Jernej Vrtovec (NSi), Predrag Baković (SD) in Nataša Sukič (Levica). Kar štirje od sedmih so iz NSi. NSi ima vsega skupaj osem poslancem. V komisiji za nadzor obveščevalcev je kar polovica vseh poslancev NSi. To je rekord v zgodovini slovenskega parlamenta v tej komisiji. Hkrati pa je to povsem mimo rezultata volitev in zaradi tega nepošteno. Za takšno nadzorno vlogo v državnem zboru NSi ni dobila mandata na volitvah.

Nenavadna sestava komisije za nadzor obveščevalnih služb je v državnem zboru predstavljena tako:

Vid Mlakar: Ruska ruleta

“Ljubim izdajo, sovražim izdajalce” Julij Cezar

V zadnjem obdobju se govori o vstopu NSi v koalicijo z Golobovo Svobodo. Dogodki, ki pričajo o obstoju dogovorov med NSi in Svobodo so razporejanje opozicijskih mest v delovnih telesih državnega zbora, ohranjanje kadra NSi mestih, ki so jih pridobili v prejšnji vladi in dogovori o prihajajočih ustavnih spremembah. Bistveno vprašanje ostaja ali v stranki sploh imajo cilje (ali sploh razumejo kaj želijo doseči v politiki) in metodologijo, ki jim bo omogočila dosego teh ciljev. S tem ne mislim na cilje kot so prevzem oblasti, zasedba pozicij v državni upravi in gospodarstvu, ali otročjih stavkov: “Zato, da bomo naredili družbo boljšo”, itd. Temveč cilje kot so zakonodaja, ki bo v Sloveniji zagotovila ekonomsko boljše življenje za tiste, ki ustvarjajo novo dodano vrednost. Priznam, da nisem strokovnjak za ekonomski program stranke NSi. Glede na to, da so jim ga pomagali pisati mlado-ekonomisti iz DL verjamem, da je za Slovenijo več kot primeren. Zato ostaja vprašanje metodologije uvajanja tega programa v življenje (zakonodajo) Slovenije.

Skozi celotno obdobje NSi in tudi njenih staršev SKD, SLS in SKD+SLS izgleda, da jim uvajanje prosto-tržnega kapitalističnega modela ekonomije, ki je temelj vseh konzervativnih in liberalnih strank na zahodu, preprosto ne gre. Iz meni nejasnih razlogov so v 90-tih mislili, da jim bo to najbolje pomagala v slovensko zakonodajo vnesti LDS, ki je liberalno imela samo v imenu kot limanico za volivce, v resnici pa je bila zadrta skrajno levičarska stranka, ki v prosto-tržnost še zdaleč ni verjela in ji je po večini nasprotovala. Volivci so stranki SKD in SLS za uporabo napačne metodologije dvakrat zelo grobo kaznovali, saj so sodelovanje z ekonomskimi anti-liberalci občutili kot izdajstvo glasov. In imeli so prav, saj se skrajno leve stranke v Sloveniji upirajo de-nacionalizaciji in pozasebljanju državnega premoženja z vsemi štirimi. Kakršnikoli premiki na tem področju pa vedno vsebujejo “lomljenje rok, nog in hrbta” skrajno levim strankam s strani Evropske unije in drugih zahodnih inštitucij. To smo lahko spremljali najlepše pri Rop / Drnovškovi privatizaciji s figo v žepu (25%+1 država vse ostalo pa naj imajo neorganizirani mali delničarji), pogajanjih z EU, sedaj že legendarnimi nastopi Alenke “we just need time” Bratušek in nazadnje skrajnem mečkanju in odlašanju pri odprodaji komercialnih bank ter pozivanju Jaševi vladi naj nacionalizira “bisere” slovenskega hotelirstva.

Ob spremljanju razvoja NSi je tako zelo zanimivo, da kljub vsem pretečenim letom, sedaj že desetletjem pravzaprav, NSi še kar ni sposoben povezati stagnacije pri zaupanju desnih volivcev z uporabo napačne metodologije (če sem bolj grob: izdajstvom), ki so ga zagrešili leta 1992 (Peterle), 1996 (Podobnik) in nazadnje leta 2000 (Zagožen), ko je SLS+SKD podprl ustavne spremembe volivne zakonodaje, ki so šle proti jasno izrečeni ljudski volji. Glede na ambicioznost NSi je zato prav neverjetno, da nihče od ključnih odločevalcev v stranki ni pripravljen odpreti vprašanja izgubljenega zaupanja volivcev, ki se jim kot odprta rana sedaj vleče že desetletja. Vrh NSi v najboljšem primeru deluje kot noj, ki misli, da problemi čudežno izginejo, če porineš glavo v pesek. V slabšem primeru pa celo krivi za svojo stagnacijo stranko SDS, ki je dejasnko samo zasedel prostor, ki so ga NSi-jeve predhodnice prostovoljno izpraznile. Kako naj zato NSi pričakuje, da bodo postali največja stranka v Sloveniji, če pa niso sposobni prepričati niti desnih in ostalih ekonomsko pismenih volivcev (liberalcev), da bodo z njihovimi glasovi delali odgovorno? Kje so šele zmerni levičarji, ki mogoče niso za pohod nazaj v najtrši Jugoslovanski socializem ampak jim je socialnost izjemno pomembna.

Njihov gambit, da bodo naskočili vrh Slovenskega političnega prostora v sodelovanju s Svobodo deluje prej kot ruska ruleta, pri čemer je magazin povsem poln. NSi želi preskočiti vrsto in pripravlja račun, ki ga krčmar (beri: osnovna volivna baza, ki ima s takim načinom dela zelo slabe izkušnje) ni odobril. Tak pristop zna z veliko verjetnostjo voditi v prihodnjo volivno katastrofo. Njihova delovanje tako ni umno saj se s sodelovanjem s skrajno levimi strankami spuščajo v pretirano tveganje za izjemno vprašljiv končni rezultat dela takšne vlade s katerim se NSi namerava okititi na prihodnjih volitvah. Pričakovani končni rezultati Golobove vlade bodo katastrofalni, tako ekonomsko-gospodarsko kot družbeno, glede na politike, ki jih uvajajo. Sodelovanje NSi-ja z ekonomskimi skrajneži bo morebiti katastrofo res ublažilo, ampak še vedno bo objektivno gledano katastrofa za katero bo soodgovoren tudi NSi. To ospredje nato opremite s skrajno levo usmrejeno medijsko krajino v ozadju in dobili boste celotno sliko. Ponovitev, za skrajno levico starih dobrih 90-tih let, ko sta za vse slabo bila kriva SKD in SLS. Mediji se bodo hvalili kako kritizirajo vlado. Hkrati pa vam bodo z veseljem zamolčali, da kritizirajo samo NSi-jev del vlade. Medtem bo Golob kraljeval in v medijih igral vlogo razumneža in političnega mojstra v “izjemno težki vendar povezovalni koaliciji”. Kot v starih dobrih Drnovškovih časih najtežje politične in družbene korumpiranosti.

In kar je še huje, zgleda, da pri NSi niti nimajo načrta, kako bodo svojim volivcem na naslednjih volitvah prodali njihovo sodelovanje z Golobom in zelo verjetno katastrofo. Če seveda izključimo prazne otročje stavke kot so: “Žrtvovali smo se za dobro Slovenije”, “Gradili smo mostove”, “Preprečili smo katastrofo”, itd., ki jih noben ne bo kupil, saj bodo za to poskrbeli osrednji mediji. Tako je zelo velika verjetnost, da bodo njihovi potencialni volivci celotno epizodo na naslednji volitvah ponovno interpretirali kot: “NSi še kar ne more iz svoje izdajalske kože”, ter se zatekli, k SDSu ali preprosto razočarani ostali doma. Ampak o tem prihodnjič.

Vid Mlakar