Tajkuni na vrhu vseh vej oblasti

Last Updated on: 21st december 2022, 12:22 dop

Da bo ZDA in Evropo zajela recesija, skoraj ni več dvomov. K nam pride z nekaj zamika, udari pa običajno močno. Na ta tveganja je opozoril v svojem zadnjem intervjuju predsednik republike Borut Pahor. V času zadnje recesije je bil Pahor predsednik vlade. Ve, kako hudo je lahko. Kdo bo novi predsednik republike, kar je bil Pahor zadnjih deset let, bo jasno čez teden. Večino to bolj zanima kot temni oblaki, ki se zbirajo. Glavna dilema predsedniških volitev pa bo, ali bo po zmagi na parlamentarnih volitvah Roberta Goloba levi sredini uspelo ohraniti oblast tudi v predsedniški palači, kjer so bili od nastanka države le politiki z njihovega konca: Milan Kučan, Janez Drnovšek, Danilo Türk in Borut Pahor. S tem bi si zagotoviti nadzor nad vsemi vejami oblasti. Popolno oblast. Vodijo parlament, vlado, zagotovili so si večino na vrhu sodne veje oblasti, nadzirajo veliko večino medijev. Odgovor za volivce, ki si v državi želijo delitve oblasti in vsaj spoštljivosti do opozicije, je Anže Logar.

A da bi zmagal Logar, bo težko. Veliko je proti njemu. Po prvi raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedla sicer ne najbolj ugledna Ninamedia, bolje kaže Nataši Pirc Musar, za katero je Milan Kučan in za katero so vse vladajoče stranke. O Kučanovi podpori in Pirc Musarjevi je pred prvim krogom volitev urednik Necenzurirano Primož Cirman zapisal: “Nekdanji predsednik republike je z brezpogojno podporo Nataši Pirc Musar, ne pa tudi Milanu Brglezu, legitimiral vse, kar je bilo slabega v tranzicijski privatizaciji.” Po prvem krogu o soprogu predsedniške kandidatke Pirc Musarjeve in o tajkunstvu, ne piše skoraj nihče več resno. Z izjemo Bojana Požarja. Za preostale medije je “tajkunska” dimenzija para Pirc Musar, skupaj sta tudi lastnika Ruske dače, obrobna tema, po kateri se ne brska.

Varljiva prednost Logarja iz prvega kroga

Nekdanji zunanji minister in večkrat izvoljeni poslanec Logar sicer v drugi krog vstopa s prednostjo iz prvega. Rezultat v prvem krogu je bil višji kot so mu napovedovale zadnje objavljene raziskave javnega mnenja. Zbral je skoraj enak delež, kot ga je na volitvah poslancev Gibanje Svoboda Roberta Goloba, kar je bilo presenečenje.

A ta majhna prednost je varljiva. Na levi je bilo v prvem krogu več kandidatov in so se glasovi razpršili. Če to upoštevamo, je po prvem krogu v prednosti Nataša Pirc Musar. Še dodatno prednost pa ima, ker jo je večkrat javno podprl šef zveze komunistov v prejšnjem režimu in pozneje predsednik republike Milan Kučan, ki ima še vedno velik vpliv: njegova elita, nekdanji direktorji in funkcionarji iz časov prejšnjega režima, so položaje ohranili tudi v novem, obvladujejo pa številne družbene podsisteme. Tudi gospodarskega s tajkuni. Skupaj s strankami leve sredine pa vse največje in celo manjše medije v državi, z izjemo Nove24TV, Demokracije, Požareporta, Družine in še nekaj podobnih. Manjši čudež bo, če Logarju uspe v takšnem položaju večino ljudi prepričati, da gredo na volitve in mu namenijo glas. Kako močno se vladajoči zavedajo pomena medijev in nevarnosti že majhne pluralnosti, ko gre za največje medije, pa so pokazale bliskovite menjave na vrhu Telekoma, TSmedie in uredništva Siol.net, da se tam ne bi več pojavljale za koalicijo neprijetne zgodbe. Kot so bile v preteklosti o astronomski in z vidika zakona sporni plači in nagradah za Roberta Goloba v Gen-I, o nakazilih 103.000 evrov podjetju nekdanje novinarki Siola in Necenzurirano, danes pa glavne piarovke Svobode Vesne Vuković…

Ko je greh imeti izkušnje in vedeti več

Kako vplivna in propagandno dobro pripravljena je leva sredina kaže tudi to, ker Logarju mirno očitajo, da je izkušen politik iz stranke večkratnega premiera Janeza Janše. V drugih državah bi bilo prednost, da je bil kandidat zunanji minister, večkrat izvoljen poslanec in da veliko ve, denimo, tudi o stranpoteh reševanja bank po prejšnji finančni krizi. Pri nas je, zaradi vpliva medijev, greh imeti izkušnje in znanje. Če so iz SDS. SDS je, kot je to opisal premier Robert Golob, ko je izvedel za poraz svojega kandidata Milana Brgleza v prvem krogu, temna sila, ki ji ne bo dovolil povratka na oblast. V predsedniško palačo. S temno silo bo obračunal z vsemi sredstvi, je bilo razumeti. Ker je Golob zdaj oblast, ima veliko sredstev. Tudi vpliv na državna in paradržavna podjetja in s tem na medije. Kjer ga še nima, pa hitro odstavlja in nastavlja svoje kadre.

Spodletelo mu je za zdaj, ko gre za medije, le na vrhu RTV SLO, ki ga je poskušal zamenjati, ko direktorji tam šele začenjajo mandate in to z naglo spremembo zakona. Niso njegovi. Za takojšnje odstavitve so zakon spreminjali po postopku za vojno ali naravne katastrofe. Brez vsake javne razprave. Popolno zavzetje in čistke kljub tej zlorabi procedure še niso uspele, ker je SDS zahtevala referendum. In zdaj vsaj javna razprava je in bo. Referendum o RTV, da bi tudi tam nastavili svoje kadre in zmanjšali še tisto malo pluralnosti, kar je v javnem zavodu je, lahko Golob s svojo koalicijo dobi, ker od zadnjih volitev še ni minilo veliko časa, znano pa je, da imajo zmagovalci volitev po prevzemu oblasti nekaj časa veliko podpore. S časom ta učinek izgine. Zato se Golobovi koaliciji mudi. O RTV SLO pa večina volivcev tudi nima najboljšega mnenja, ker jo moramo plačevati, za to pa včasih dobimo manj kot iz konkurence, kjer ni obveznega prispevka. A tako je že dolgo.

Nataša Pirc Musar in RTVS

Z RTV Slovenija je povezana tudi predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar, ki je bila nekoč tam novinarka, leva sredina v programskem svetu pa jo je v preteklosti tudi že izvolila tudi za generalno direktorico RTV SLO, a so glasovanje pozneje razveljavili, ker so sodelovali tudi programski svetniki, ki ne bi več smeli. Vlogo generalnega direktorja je zaradi tega pozneje dobil Igor Kadunc, ki je bil finančnik RTVS že pred desetletji. Pirc Musarjeva je za to, da ni bila niti en sam dan generalna direktorica, dobila 70.000 evrov odškodnine s poravnavo, ki ji jo je z oceno, da bi se na sodišču končalo še slabše, dodelil Kadunc, ki je danes direktor Slovenske tiskovne agencije (STA).

Dejansko Pirc Musarjeva ni bila zelo oškodovana, ker prejšnje službe najbrž še niti ni pustila. Sedanji generalni direktor, direktor televizije, direktor radia in ostali bodo bolj oškodovani, če Robertu Golobu uspe politična čistka. Odškodnine, ki jih bo državi nakopala sedanja koalicija, da bi na vrh nastavila svoje ljudi, bodo verjetno višje. Če množičnih odstavitev ne bo ustavilo ustavno sodišče, kar se je nekoč, ko so pred skoraj že tremi desetletji takoj po izvolitvi oblastniki podobno odstavljali danes že pokojnega generalnega direktorja RTV Žarka Petana, že zgodilo. A pomagalo ni. Po sodbi, ki ga je vrnila na položaj, so ga hitro upokojili. Da bi ustavno sodišče podobno udarilo po mizi tudi danes, ni zelo verjetno, ker je sedanja vladajoča koalicija imenovala večino ustavnih sodnikov.

Ko se leva oblast odloči za čistke v medijih, se zgodijo čistke. Dileme pred volivci na volitvah predsednika republike in referendumih pa bodo točno o tem. Si želite državo, kjer ima ena stran popolno oblast in izvaja predčasne menjave zaradi povsem političnih razlogov.

Prejšnja svetovna gospodarska kriza, ki je udarila po letu 2008, ko je oblast po Janezu Janši ravno prevzel Borut Pahor, je močno prizadela največje tajkune v državi. Tudi tiste, ki so prišli iz politike. Številni so izgubili premoženje, kar nekaj jih je končalo v zaporu. Denimo, Boško Šrot, za katerega se je pred tem zdelo, da bo postal daleč največji lastnik kapitala in tiska v državi. Skoraj lastnik države. V zaporu je končal tudi še bolj politični nekdanji podpredsednik LDS Igor Bavčar, ki je nasedel z Istrabenzom na Primorskem. Z Bavčarjem je svoj vzpon začel elektro-tajkun Robert Golob, ki je v državni energetiki zase uspešno krmaril in se letos povzpel na oblast.

Kandidatka Nataša Pirc Musar mu najbrž ni najbolj blizu, ker je njen soprog podobne vrste podjetnik kot Golob. Podoba, če bi vladali sami takšni, pa ni najboljša.

Kot je povedal Cirman, če bo s podporo Milana Kučana izvoljena Pirc Musarjeva, bo to legitimiralo vse, kar je bilo slabega v tranzicijski privatizaciji.

O tej dilemi glasujemo. In kot večina odloči, pač bo.