Site icon Spletni časopis

Fiskalni svet o proračunskih načrtih: nerealistično, tvegano in neustrezno

Foto: DZ/Matija Sušnik

(Last Updated On: 23. septembra, 2022)


Predlog rebalansa predvideva znižanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna iz -3,1 mrd EUR v letu 2021 na -2,0 mrd EUR v letu 2022. Znižanje glede na lani izhaja iz visoke nominalne rasti BDP in posledično večjih prihodkov ter iz precej manj negativnega učinka enkratnih dejavnikov na saldo kot lani, kljub sprejetju ukrepov za blažitev posledic draginje. Iz Predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega kar 1,7 mrd EUR primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje. Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij naj bi se letos povečal za 11,4 % oziroma za 1,2 mrd EUR, kar bi bilo rekordno visoko. Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 %.

Predlog rebalansa ocenjujemo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko. V primeru dejanske realizacije predstavljenih projekcij Predlog rebalansa ocenjujemo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne. Hkrati bi se z izvajanjem v Predlogu rebalansa začrtane fiskalne politike povečala tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance. Odločitev za pripravo rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji leti pomeni tudi ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike. Hkrati rebalans proračuna tudi ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, kar ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.

Celotno poročilo je takšno:

Exit mobile version