Spletni časopis

Ob dnevu svobode tiska: Bilo je nasilje nad novinarji, ni bilo predčasnih odstavitev urednikov, konflikt ob financiranju STA

(Last Updated On: 18/05/2021)

Ob dnevu svobode tiska Zavod za svobodo izražanja, ki izdaja Spletni časopis, objavlja pregled napadov in groženj novinarjem, ki se bo dopolnjeval. Slovenija sodi med svobodne države, ko gre za medije. Podobna je drugim evropskim državam. Po večini mednarodnih primerjav je krepko pred drugimi državami na Balkanu, tudi pred tistimi s katerimi smo bili nekoč v skupni državi.

Nasilje nad novinarji

A je tudi nekaj zaskrbljujočih trendov. Razvrstitev organizacije Novinarji brez meja je takšna:

V zadnjem letu sta bila dva resna primera nasilja nad novinarji. Bilo je še nekaj poročil o nasilju, ki so se pa izkazala za lažne novice.

Oba resna primera nasilja sta se zgodila na protestih, ki so jih opozicijske stranke in njihovi pristaši organizirali proti vladnim ukrepom za omejevanje epidemije covid-19 in vladi. Nasilni do novinarjev so bili protestniki. To ugotavlja tudi nedavno objavljeno poročilo ZDA o stanju človekovih pravic.

Pevec Zlatan Čordić, ki je pred tem sodeloval v volilni kampanji za stranko prejšnjega premiera Marjana Šarca, je nasilno poskušal onemogočiti snemanje protestov snemalcu Nove24TV z razlago, da ta televizija protestnikom ni naklonjena.

Z razbitim obrazom pa je na urgenci končal fotoreporter Borut Živulović. Napada na Živulovića je osumljen Grega Mitev. Eden organizatorjev protestov Anis Ličina je za javno televizijo (RTV), ki podpira proteste proti vladi, pretep Živulovića v intervjuju branil tako: “Maš pač neki brezrokavnik, karkoli, označeno RTV in se hitro izogneš.”

Za ta intervju se je javna televizija, ki te proteste podpira in promovira, pozneje opravičila svojim gledalcem.

Televizija Slovenija je poročala, da bi naj ob protestih v Izoli prišlo do napada na udeleženca in voditelja protestov Ivana Galeta in novinarje. Nasilje bi naj organizirali posamezniki iz vladne SDS. Pokazalo se je, da je bilo poročanje o vpletenosti stranke neresnično, posnetki so bili namerno zmontirani, nasilja nad novinarji v konfliktu med posameznikom in Galetom, ni bilo.

Kazenski postopki, odstavitve in odpuščanja

V zadnjem letu vlada ali njeni predstavniki niso sprožali kazenskih postopkov proti novinarjem. V preteklosti je bilo to pogosto. Na pogojno zaporno kazen je bil po pregonu državnih tožilcev, ki ga je leta 2014 sprožila Alenka Bratušek, obsojen fotoreporter Jani Božič, ker jo je v parlamentu kot akreditiran fotoreporter fotografiral ob izvolitvi za premierko. Na posnetku se je videlo, kako je pogledala čestitko lobista Petra Kraljiča iz Moskve mobilni telefon.

Na pogojno zaporno kazen je bil obsojen zaradi posega v zasebnost premierke, kar bi naj bila fotografije te čestitke.

Poslanec in pozneje obrambni minister Roman Jakič pa je (2014) preganjal uredništvo Revije Reporter, urednika Silvestra Šurlo, zaradi fotografije elektronskega pisma, ki ga je kot kandidat za obrambnega ministra pozabil odprtega na tablici na klopi v parlamentu, revija pa je objavila posnetek. V pismu je današnji evropski poslanec Klemen Grošelj (LMŠ) Jakiču pisal, koga vse mora odstaviti in nastaviti na vrh obrambnega ministrstva in vojaške obveščevalne službe. Med tistimi, ki jim je Grošelj urejal službe, je bila soproga nekdanjega šefa vladne obveščevalne službe (Sove) in pozneje predsednika liberalne LDS Iztoka Podbregarja. Sodstvo ni zaščitilo pravice javnosti do obveščenosti. Objava informacij je obveljala za poseg v zasebnost Jakiča.

Zadnje leto niso znani primeri predčasnih odstavitev in odpuščanj urednikov v večjih medijih, na katere ima vlada vpliv. So pa v času prejšnje bolj leve vlade Mira Cerarja v letu pred volitvami na TVS predčasno odstavili urednico Jadranko Rebernik. Že pred tem so poskušali predstavniki levih in liberalnih strank v programskem svetu RTVS predčasno odstaviti tudi direktorico televizije Ljerko Bizilj, ker ni bila pripravljena sodelovati v političnem pogromu nad to urednico in novinarji, ki so ravnali pravilno in so kritizirali nezakonito ravnanje oblasti, ki je mimo zakona prepovedala koncert hrvaškemu pevcu Thompsonu.

Na televiziji so Thompsonu omogočili, da je lahko odgovoril na očitke. Da je bilo ravnanje oblasti nezakonito, je pozneje pravnomočno in dokončno odločilo sodišče.

Novinarske organizacije in največji mediji teh novinarjev in urednikov niso branili.

Tudi v bolj daljni preteklosti so bili takšni dogodki. Današnji direktor državne tiskovne agencije Bojan Veselinovič je najprej zamenjal in potem odpustil nekdanjega odgovornega urednika Boruta Meška, sodišče pa o tem, ali je s tem kršil zakon, ni moglo presoditi, ker je Meško zaradi hude bolezni, ko se je sojenje šele začelo, umrl.

Veselinovič je zadnje mesece v sporu z vlado, ker vladi ni pripravljen predstaviti, kako ravna z javnim denarjem. Vztrajal je, da zadošča, če to predstavi le nadzornikom, ki jih je imenovala prejšnja vlada in prej vladajoča koalicija. Z vlado zaradi tega ni sklenil pogodbe o financiranju, vlada pa agencije zaradi tega že nekaj časa ne financira.

Državna tiskovna agencija polovico vseh svojih prihodkov dobi z državno dotacijo, še zajeten del pa od državnih podjetij in institucij. Spor ogroža delo agencije in številnih novinarjev.

V zadnjem letu ni poročil, da bi vlada javno pozivala državna podjetja, da z oglasi ne smejo financirati medijev, ki so blizu opoziciji ali da bi sicer tako ravnala. Prejšnji premier Marjan Šarec je to storil z javnim pismom, kar je takrat sprožilo veliko začudenje. Več o tem si lahko preberete tukaj: ŠAREC DRŽAVNA PODJETJA POZVAL K UMIKU OGLASOV IZ “POREDNIH” MEDIJEV

Del z opozicijo povezanih medijev v državi ocenjuje, da je pritisk na medije, ker je podjetnik Rok Snežič napovedal vrsto pravnih sporov proti novinarjem portala Necenzurirano. Gre za zasebnika brez državne ali politične funkcije.

V preteklosti so politiki serijsko res na sodiščih preganjali novinarje.

Primer je bil minister Gregor Golobič iz liberalnih vrst, ker so novinarji poročali o velikih nezavarovanih posojilih državnih bank podjetju, katerega prikriti lastnik je bil. Vse spore proti novinarjem je Ultra izgubila.

Nenavadni posegi in zakonodaja

V maju 2021 je novinar TVS Nejc Krevs opozoril na pritisk ob prispevku v Odmevih (14.5. 2021). Z urednikom oddaje Odmevi Valentinom Arehom je bil dogovorjen, da pripravi prispevek, v katerega vključi pogovor z veleposlanikom države Izrael Eyala Selo, ki je govoril o konfliktu med Izraelci in Palestinci, notranje političnih razdorih v Izraelu, odnosih med Slovenijo in Izraelom in podpori slovenske države, da ima judovska država pravico braniti svojo suverenost.

Po nekaj urah, ko je že pripravil vsebino prispevka, ga je urednik Areh obvestil, da prispevka ne more objaviti, ker je tako zahtevala odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič z razlago, da bi bila predstavitev izraelske plati enostranska.

Resna grožnja svobodi tiska v državi je že dalj časa zakon o varstvu osebnih podatkov, s pomočjo tega državne institucije vse bolj omejujejo medijem dostop do informacij povsem javnega značaja. Zaradi tega zakona je sodišče, denimo, iz sodbe, da organizator kampanje nekdanjega župana Maribora Andreja Fištravca ni plačal pol računov in da je ponarejal listine in ravnal nezakonito, izbrisalo ime župana in šefa kampanje, z razlago, da bi jima sicer krnili pravico do zasebnosti. Dostop do večjega dela sodbe o goljufanju v kampanji pa je bil in je še vedno medijem onemogočen, češ da je zasebna stvar, kaj je odločilo sodišče.

Grožnja svobodi tiska je tudi kazenska zakonodaja, ki omogoča kazenske pregone novinarjev zaradi domnevnih žalitev politikov, a primerov, ko bi bili novinarji obsojeni, zadnja leta niso znani.

(Visited 158 times, 1 visits today)
Exit mobile version