“Upam, da izgona medijev iz DVK ne bo!” S tako ostrim opozorilom se je pred današnjo sejo državne volilne komisije dolgoletni predsednik DVK Anton Gašper Frantar odzval, ko sem ga vprašal, ali se strinja s predlogom, da bi novinarjem prepovedali snemanje sej državne volilne komisije.
Državna volilna komisija danes odloča tudi o tem, da bi del razprav o dilemah volilnih postopkov opravili že pred sejo, ki je ne bi bilo več dopustno snemati. Na za javnost povsem zaprtem “strokovnem kolegiju”.
Na seji, ki je novinarji ne bi smeli več snemati, lahko pa bi poslušali, bi potem glasovali o prej že dogovorjenem.
Ni čisto jasno, kako bi bile na teh za javnost zaprtih “kolegijih” udeležene vse politične stranke, ki jih poštena izvedba volitev zadeva.
Argument je Vladimir Vodušek
Oteževanje dela novinarjev in zmanjševanje javnega nadzora povečuje tveganja, da volitve ne bodo izvedene pošteno.
O zmanjšanju transparentnosti vodenja postopkov izvedbe volitev pa državna volilna komisija, ki jo od lani vodi vrhovni sodnik Peter Golob, zdaj odloča celo, ko državo zaradi odstopa Marjana Šarca lahko že čez nekaj mesecev doletijo že četrte predčasne volitve zapored.
Na posnetku je Anton Gašper Frantar, ki so ga lani nekoliko predčasno “upokojili” in Marjan Šarec pred žrebanjem vrstnega reda na glasovnicah, ko je Šarec kandidiral še za predsednika republike:
Novinarjem vrata zadnja leta volilni organi že zapirajo s trditvami, da delo novinarjev moti koncentracijo državnih uradnikov in drugih, ki izvajajo volilne postopke in da ogroža tajnost izvedbe volitev in varstvo osebnih podatkov.
To je trend v celotni državni upravi in v javnem sektorju.
Novinarjem so, ko gre za izvedbo volitev, že onemogočili spremljanje preštevanja glasovnic, češ, da to ne sodi v pravico javnosti do obveščenosti in da tak javni nadzor onemogoča delo volilnih organov.
Trditev je popolna izmišljotina.
Postopke preštevanj glasovnic so nedavno v Veliki Britaniji v živo prenašale svetovne televizije in to ni onemogočilo dela tamkajšnjih uradnikov ali tajnosti volitev.
Podobno so izmišljeni razlogi za prepoved zvokovnega in slikovnega snemanje sej državne volilne komisije, o kateri danes odločajo. Med argumenti za prepoved je bilo, denimo, vedenje novinarja Vladimirja Voduška, ker je ta predsednika nekoč med sejo prosil, če lahko ponovi neko izjavo, ker mu je ni uspel posneti.
In ta mu je ugodil.
Slab argument pa je to, ker bi Voduška že po dosedanji ureditvi lahko v komisiji opozorili, naj takšnih stvari ne počne in mu pokazali celo vrata.
A ga še opozoril nihče ni, da je kaj narobe. Obratno.
Povrhu praviloma na sejah državne volilne komisije novinarjev sploh ni. Tam sem običajno zadnja leta zelo osamljen. Razen ob volitvah, ko pa je interes medijev velik in je prav, da imajo novinarji možnost opraviti svoje delo.
Pa še zaprti kolegij za “strokovne odločitve”
Med novostmi, o katerih danes odloča komisija, je tudi, da bi ustanovili poseben kolegij, ki bi pred javnimi sejami državne volilne komisije zaprto pripravljal “strokovne odločitve”, ki bi jih pozneje DVK le še javno potrjevala.
S tem bi se izognili javnim razpravam o dilemah vodenja volilnih postopkov in o delu DVK.
Na takšnem kolegiju moč pridobi ožji krog, tudi direktor službe (glavni tajnik) DVK, to je nekdanji poslanec LDS in državni sekretar Dušan Vučko, ki na sejah državne volilne komisije nima pravice glasovati.
Zmanjša pa se s takšnim “kolegijem” javni nadzor nad delom komisije, ki izvaja volitve in s tem nad poštenostjo izvedbe volitev.
Prejšnji predsednik Anton Gašper Frantar prakse nejavnih sej pred pravimi sejami ni podpiral, ker je ocenjeval, da je prav, da o dilemah izvedbe volitev poteka odprta javna razprava. Vse dileme namreč zadevajo tudi vse politične stranke in ne le zastopanih v državni volilni komisiji. In tudi vse volivce.
Ali bodo s prihodom Petra Goloba na vrh postali zaprti kolegiji del uradne ureditve, bo bolj jasno danes.
Nenavadna odstavitev Frantarja
Posnetek Petra Goloba in Dušana Vučka je bil narejen med sejo državne volilne komisije, takšno novinarsko delo bi zdaj prepovedali, večino razprav o “strokovnih dilemah” pa preselili na zaprte kolegije:
O prepovedi slikovnega in tonskega snemanja, ker jih novinarji motijo, je državna volilna komisija nameravala odločati že novembra lani, a je imelo nekaj članov pomisleke, zato je odločanje Golob prestavil in bo danes.
Proti onemogočanju dela televizijskim in radijskim novinarjem, ker bo to zmanjšalo transparentnost dela volilnih organov, je bil takrat Drago Zadergal, ki v komisiji zastopa stranko z največ poslanci SDS. Podobno je k previdnosti pri omejevanju pravic javnosti, če ni tehtnih razlogov, pozival Saša Zagorc, ki je v komisiji kot pravni strokovnjak, nazorsko pa sodi na drugo (bolj levo) stran kot Zadergal.
Naklonjen omejevanju, češ da novinarjem kamer in snemalnih naprav ne dovoli večina državnih organov in da je javnost dela mogoče zagotoviti tudi brez tega, denimo, s sporočili za javnost, pa je bil Franc Grad, ki je v komisiji kot predstavnik strokovnjakov, sodi pa politično na levo liberalno stran.
Ideje, da je treba kameram in novinarjem pokazati vrata, so se pojavljale tudi že prej. A prejšnji predsednik vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar je že zamisli o zapiranju zavračal z razlago, da volilni organi nimajo česa skrivati pred javnostjo.
Z nekoliko “prisilno” upokojitvijo so se ga lani sredi leta po precejšnjih zapletih znebili sredi mandata. Več o tem lahko preberete tu: FRANTARJA ŠE ODSTAVLJAJO, A PO NOVEM BI OBVELJALO PO EU VOLITVAH
Original content here is published under these license terms: | ||
License Type: | Commercial | |
Abstract: | You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee. |