Od uradnega padca vlade Marjana Šarca 29. januarja danes mineva točno dva tedna. Še dobra dva tedna pa ima predsednik republike Borut Pahor, da za mandatarja predlaga Janeza Janšo. A to se bo zgodilo le, če Janši uspe doseči dogovor z dovolj velikim številom strank, da bi novi vladi zagotovil večino v parlamentu za vladanje. Težave so s SMC Zdravka Počivalška po protestih Mira Cerarja nad dogovarjanjem, da bi vlado prevzel Janez Janša, po poročanju Večera pa je nezadovoljna tudi nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Šarec SMC še ponuja skupen nastop na volitvah, a le, če se ne bodo več pogovarjali z Janšo o sestavljanju vlade. Ni pa jasno ali bi bila med glavnimi kandidati LMŠ in SMC tudi Celarčeva, ki Šarcu pomaga javno prepričevati Počivalška.
Pred letom in pol je Šarec svojo manjšinsko koalicijo, ki je januarja razpadla, sestavljal kar 56 dni.
Šarec partnerje iskal najdlje
To je bilo najdlje v zgodovini doslej sploh. Še Janezu Drnovšku je leta 1996 uspelo hitreje. Takrat je po pat rezultatu na volitvah in prestopu Cirila Pucka od SKD k LDS zavladal z Marjanom Podobnikom (SLS). Najprej pa je neuspešno poskusil vlado dobiti z ministri iz LDS, SD, DeSUS in SNS. A propadel. S Podobnikom je uspelo.
Podatki o času dogovarjanj in rezultatu dosedanjih volitev mandatarjev so takšni:
V preglednici ne prikazujem menjav s konstruktivnimi nezaupnicami, ker v tistih primerih vmesnega časa iskanja mandatarja sploh ni. Na tak način je na oblast prišla Alenka Bratušek leta 2013, ko je iz koalicije druge vlade Janeza Janše SDS, DL, SLS in NSi DL Gregorja Viranta prestopila v novo koalicijo PS, SD, DL, DeSUS.
Kako hitro predčasne volitve?
Če pogovori Janše, ki potekajo brez kamer, spodletijo, to ne pomeni, da ne bo drugačne vlade. Pahor bo do konca februarja le sporočil, da nima predloga. To je moral storiti že po volitvah leta 2018, ko se majhne stranke sploh niso bile pripravljene pogovarjati z zmagovalko volitev SDS.
Po tem začne teči dvotedenski rok, ko lahko mandatarja predlagajo poslanci. Čisto na koncu je mogoč še tretji krog, ko se v 48 urah odloča z navadno večino. V tem tretjem poskusu je bil za mandatarja doslej leta 2000 izvoljen Andrej Bajuk (za SLS+SKD).
Če vse to spodleti v marcu, bodo volitve maja ali junija. Od trenutka razpustitve državnega zbora, ki sledi neuspešnemu zadnjemu poskusu izvolitve mandatarja, do volitev je praviloma manj kot dva meseca časa. V zadnjem desetletju so vlade padle trikrat in vsakič so bile posledica predčasne volitve:
Koliko je možnosti, da bodo pogovori uspešni, še ni mogoče reči. V ozadju je tudi preštevanje, koliko glasov imajo v resnici posamezne stranke in ali to zadošča za prevzem vlade in pozneje vladanje. Načeloma imajo SDS 26, SMC deset, NSi sedem in DeSUS pet poslancev. 48 torej. A SMC se zadnje dni lomi in trese in ni jasno, koliko poslancev te stranke bo morebitno skupno vlado res podpiralo. Ne le ob nastanku in postavljanju svojih kadrov. Tudi pozneje, ko bo težko vladati.
Bo večina poslancev ob mandate?
Dogovarjanje, ki poteka, so iz SDS včeraj opisali tako:
“Šele v primeru zadostne uskladitve prioritet in jasnosti glede realne glasovalne moči vsake od partneric ter večinskega seštevka bo stekel morebitni 3. krog pogovorov z namenom uskladitve odgovornosti v novi vladi.”
Če dogovarjanje ne uspe bo to že četrti propadli poskus vladanja zapored. Po Pahorju, Bratuškovi in Cerarju se bo po predčasnih volitvah v zgodovino vpisal še Šarec, ki bo v tem primeru dosegel tudi nov rekord: še nikoli noben premier ni odstopil tako hitro po volitvah in poslance s tem spravil na predčasne volitve, večino pa s tem tudi ob mandate.
Na posnetku je padla vlada, iz katere je od izvolitve odletelo pet ministrov. Štirje so označeni, peti Iztok Purič, ki je zamenjal Marka Bandellija pa ne. Odstopila sta še obrambni minister Karl Erjavec in finančni minister Andrej Bertoncelj, odstop je ponudil tudi minister za zdravje Aleš Šabeder, a je trojko prehitel Šarec, ki je odstopil kar vse.
