Marjan Šarec (LMŠ) je šokiral svoje koalicijske partnerje in celo lastno stranko, ko je sporočil, da po manj kot letu in pol odstopa, s čemer je padla njegova vlada, katere glavni cilj je bil, da onemogoči prevzem oblasti zmagovalcu volitev leta 2018 Janezu Janši s SDS.
Tudi odstop je bil v tej funkciji.
Ni pa jasno, ali je Šarec z izjemno naglico odstopanja res spravil Janšo v težave in uspel nevtralizirati posledice presenetljive zmage SDS na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko je to stranko volilo daleč največ volivcev in krepko več kot Šarčevo LMŠ in SD Dejana Židana skupaj.
Težave za SDS so lahko tudi sladke.
Za državo slab čas padca vlade
Tako hitro kot Šarec v zgodovini še noben šef vlade po volitvah ni kapituliral. Celo Borut Pahor je nekoč v času hude gospodarske krize in s podobno razpadajočo vlado vzdržal precej dlje.
Je pa imel Pahor takrat za seboj zmago na volitvah. Šarec ne.
Šarec si je za odstop izbral za državo slab trenutek. Poslanci iz Velike Britanije so ravno odhajali iz stavbe evropskega parlamenta. Za vedno. Prekinjene so bile letalske in železniške povezave s Kitajsko in ustavljeno poslovanja številnih podjetij tam zaradi nevarnega virusa, ki se širi. Prišel bo do Pakistana in Afganistana, kjer oblast ne bo učinkovita kot na Kitajskem. Bolj bo podobna naši pri varovanju meje, ki ga ni. Meja je odprta. Nemško gospodarstvo pa tudi kiha. Vse to bo sčasoma imelo resne posledice.
Oblast, ki bi se morala odzivati, pa se je razpustila. Ker Šarec ne zmore več.
Če verjamete.
Pred manj kot letom in pol je Šarec to vlado po polomu na volitvah, ko so mu ankete še nekaj mesecev prej kazale veliko zmagoslavje, potem pa je daleč zaostal za SDS, skrpal s strankami in političnimi voditelji, ki so bili še veliko bolj potolčeni od njega.
Povezal se je z dvema bivšima šefoma vlad, ki sta tudi predčasno odstopila in s tem izsilila predčasne volitve, ki sta jih potem dramatično izgubila: z Alenko Bratušek in Mirom Cerarjem. Pomemben člen manjšinske koalicije volilnih poražencev je bil še Karl Erjavec, ki kot Bratuškova še za poslanca ni bil izvoljen.
V slabem letu in pol jim je uspelo razprodati vse večje banke, s posebnim zakonom so zagotoviti pavšalna povračila Banke Slovenije delu obvezničarjev, ki jim je premoženje med sanacijo bank zaplenila oblast Alenke Bratušek. Uzakonili pa so možnosti sporov za še kar milijardo evrov teh delnic in obveznic.
Povrhu so z “manjšo” reformo, katere posledice so v celoti preložili na naslednje vlade, stroške pokojninskega sistema v prihodnjih desetletjih povišali tako, da bomo, če čas ne bo demantiral matematičnih napovedi iz vlade same, končali v položaju Grčije pred nekaj leti.
O odstopu je Šarec svoje partnerje obvestil zadnjih hip, del jih je za vse skupaj izvedel celo iz medijev.
Vse kalkulacije jim je postavil na glavo.
Do takrat je bil glavna nevarnost njihovemu vladanju Janša in na vso moč so obljubljali zvestobo Šarcu. V medijih, ki jih neposredno ali posredno obvladuje vlada, so še teden prej zagotavljali, da niti ne govorijo z Janšo ali Toninom o kakšni drugi možnosti. Zdaj pa jih je Šarec nenadoma pustil na suhem.
Z leve: Zlagal se je o Počivalšku
Levičarski novinarji so se celo norčevali iz Mateja Tonina (NSi), ker je govoril, da se je pametno pogovarjati o različnih možnosti.
Zdaj pa lep del vladnih strank in njihovih poslancev lahko pred za državo precej neracionalnimi predčasnimi volitvami rešita le Janša in ta Tonin, ki se je še nedavno menda pogovarjal sam s sabo.
Šarec je novinarje in javnost obvestil, da namerava na predčasne volitve v zavezništvu s SMC Zdravka Počivalška. A o tem je pred tem pozabil obvestiti Počivalška in njegovo stranko.
“Zlagal se je,” mi je v parlamentu tisti dan pomen izjave o liberalni SMC osuplo opisal eden od voditeljev strank na levi.
A zdi se, da Počivalška Šarec s tem ni dobil na svojo stran. Ta je namreč sporočil, da država potrebuje stabilno vlado in da je bo poskusil sestaviti z Janšo.
Ni nujno, da bo uspelo.
Najbolj je vse skupaj, tako se zdi, šokiralo predsednika državnega zbora in šefa SD Dejana Židana, ki od takrat deluje mrko, skoraj že jezno. Kar v politiki ni dobro.
Moral bi vsaj na kak nordijski sprehod.
Za slabo voljo pa je imel dober razlog. V vlado na volitvah pretežno poraženih strank je vstopil z dobrim rezultatom na zadnjih volitvah. Edini od šefov strank prejšnje na volitvah potolčene vlade.
Zdaj pa mu je Šarec sporoči, da je njegov rezultat uporabil, da bi prišel do novih predčasnih volitev, še preden bi Židan lahko dosegel kak resen rezultat. Še tisto, kar so naredili, pa si je pripisala Levica Luke Meseca, ki se nam je zadnja leta predstavljala kot vladajoča opozicija za Šarcem.
Pokalo pa je med Šarcem in Židanom bolj po tihem že prej.
Šarec je padec vlade razglasil v zapletenem položaju tudi na drugih frontah, ko mu je po obrambnem ministru Karlu Erjavcu (DeSUS) odstopil še finančni minister iz njegove stranke Andrej Bertoncelj (LMŠ), ker je Šarec, da bi se prikupil Levici, brez pravega premisleka in preračunov na vrat na nos podržavljal prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
In odstop se je zgodilo po tem, ko je nadzornikom obveščevalcev pojasnjeval, kako ni nič kriv, da so na Sovi za mednarodno sodelovanje zaposlili njegovo znanko Natašo Hribar brez znanja jezikov in s previsoko plačo. Zgodilo se, ko smo izvedeli, da so v Natu zgroženi nad slabo opremeljenostjo naše vojske, ki je posledica kravjih kupčij Šarca z Mescem, da je pred letom in pol lahko prevzel oblast.
Za glasove Levice sta Šarec in Erjavec žrtvovala nakup osemkolesnikov. Po Patrijah je propadel še posel z Boxerji.
Povrhu je vlada padla v tednu, ko nas je evropsko sodišče še uradno obvestilo, da se je v sporu s Hrvaško o arbitraži vlada obrnila na napačno sodišče, ki tega ne more presojati.
Da so zamočili, ko je bil šef vlade še Miro Cerar, zunanji minister pa Karl Erjavce, smo vedeli ves čas. Zadnji teden je šlo za to, kako zmanjšati škodo, ki nam jo s takšnimi potezami povzročajo ti naši vladarji.
In mediji so brez najmanjšega pomisleka ponavljali za Cerarjem, kako je sodišče, ki je odločilo, da ne bo sodili in da ne bo nobene sodbe, v sodbi zapisalo, da pa je treba spoštovati arbitražo.
Kakšna sodba, če ni pristojno?
Šarec je že pred tem pojasnil, da s 13 poslanci in partnerji ne more več vladati in pozval k predčasnim volitvam, da bi mu ljudje naklonili več podpore kot pred letom in pol, ko je njegovo stranko volilo vsega 12,60 odstotka volivcev.
S tako nizkim deležem še nihče v zgodovini države ni niti poskušal sestavljati vlade. Bil bi škandal. Sprožilo bi vsesplošen posmeh.
Za tveganje, da bo prevzel vlado, čeprav mu ljudje niso dali mandata in to s koalicijo, ki je tudi ni podprla večina volivcev, se je Šarec odločil povsem sam. Namerno.
Bilo je norčevanje iz volitev in volivcev, ki jih zdaj na morebiti ponovljenih predčasnih volitvah Šarec spet pričakuje.
Za Janšo dva slaba izhoda
A prikriti cilj v ozadju je bil dosežen: oblasti po zmagi na volitvah ni prevzel Janša. In tudi težave za SDS so zdaj večje kot bi bile takrat.
Po volitvah je Šarčeva koalicija obupa nastavila svoje kadre na vse mogoče konce, zelo povišala plače v javnem sektorju in socialne ugodnosti na vseh koncih in se potem nenadoma odločila, da pa proračunov, ki jih je ravno potrdila in svoje politike, ki jo je že določila, ne bo izvajala in da gremo na volitve ali pa naj izvajanje njihove politike z njihovimi kadri prevzame Janša.
Za Janšo in državo tudi volitve, h katerim poziva Šarec, niso brez tveganj. Čisto mogoče je namreč, da bo rezultat zaradi trapastega volilnega sistema, ki so nam ga vsilili majhni politiki majhnih strank, ki so videli le lastne službe, že spet ne bo mogoče priti do učinkovite vlade in spodobnega vladanja.
To je dilema, ki jo mora zdaj razrešiti Janša.
Šarec je dosegel, da ima Janša na voljo le slabe izbire. Leto in pol mandata, ko bi moral Janša nastaviti svojo politiko do konca mandata, je mimo. Če prevzame vlado, za kar je na volitvah dobil mandat, bodo možnosti omejene. Volitve, ki za državo niso poceni in pomenijo dodatno nestabilnost v slabo izbranem času, pa tudi niso nujno rešitev težav.
In to je bil tudi realni cilj Šarčeve vlade nacionalnega obupa, ki je nastala po zadnjih volitvah z množico različnih strank, za katero je bilo jasno le to, da nima nobenih drugih skupnih ciljev kot onemogočati Janši vladanje.
Z odstopom pa Šarec zdaj poskuša za ta blok in zase rešiti, kar se rešiti da.
Z odstopom, če bodo posledica predčasne volitve, si je zagotovil prednost, ker sedi v vladi, to pa mu zagotavlja brezplačno promocijo in vpliv na medije, na katere pa se ni dobo preveč zanesti.
Hitro se namreč lahko obrnejo, povrhu pa ljudstvo medijem tudi ne verjame preveč.
Janša pa lahko tudi še preseneti.
Kako se bo po vašem mnenju razpletel zapleten položaj, lahko odgovoriti v anketi, v kateri je večina dolgo stavila na predčasne volitve, zadnje čase pa je vse več odgovorov, da bo Janša prevzel vlado:
