Premier Marjan Šarec (LMŠ) bo danes odgovarjal na vprašanje poslanca Andreja Rajha iz stranke infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek (SAB), kdaj bo država obnovila železniško progo na Gorenjskem, kar so pred nekaj meseci, ko sta 90 milijonov zanjo v proračun mimo vlade spravili opozicijski SDS Janeza Janše in Levica Luke Meseca, koalicijski poslanci črtali. To so storili, ker je finančni minister Andrej Bertoncelj (LMŠ) zagrozil, da bo odstopil, če potrdijo proračun, v katerem številke ne bodo “štimale”.
Majhne stranke že smešno privilegirane
Premiera bodo danes o delu iz opozicije spraševal Luka Mesec, ki ima z Levico devet poslancev, Iva Dimic za NSi, ki jih ima sedem in Dušan Šiško za SNS, ki ima tri. Iz vladnih vrst bo vprašanje premieru postavljal Rajh iz SAB, ki ima pet poslancev. Opozicijske stranke, ki postavljajo vprašanja, združujejo 19 poslancev. Če prištejemo še vladno, že 24. Kar je manj kot jih ima največja opozicijska stranka SDS Janeza Janše sama s 26. Ki tokrat ne bo imela vprašanja.
To je posledica poslovnika državnega zbora, ki pri pravicah ne upošteva razlik v velikosti strank. Komično to postane, ko so razlike v velikosti res velike. V tem mandatu so. Majhne stranke so, če upoštevamo, koliko volivcev je za njimi, smešno privilegirane. To je tudi značilnost vladanja od zadnjih volitev, ko so vlado sestavile majhne poraženke volitev, ki jih ni volila večina volivcev.
S tem smo dobili manjšinsko vlado, katere temelj je bil strah, da bi oblast od na volitvah povsem potolčenih SMC Mira Cerarja in DeSUS Karla Erjavca prevzela relativna zmagovalka SDS Janeza Janša, za katero je glasovalo daleč največ volivcev.
Predsednika SMC Cerar in DeSUS Erjavec sta po letu in pol od volitev že bivša. Dalj časa se je na vrhu stranke obdržal Erjavec, ki mu je vstop v vlado zagotovil službo ministra za obrambo.
Na volitvah še za poslanca ni bil izvoljen. Ko je bil na kongresu DeSUS pred tednom presenetljivo poražen, je napovedal, da bo odstopil kot minister za obrambo in to “zelo hitro”. Doslej ni.
Za poslanko ni bila izvoljena še predsednica SAB Alenka Bratušek, ki se ji je vstop v vlado poražencev podobno splačal.
SAB bi od Šarca železnico, ki so jo črtali
Njen poslanec Rajh pa bo šefa vlade Šarca danes spraševal o obnovi gorenjske železniške proge, ki jo je v proračun mimo načrtov vladajočih in s tem tudi ministrice Bratuškove lani z dopolnilom v proračun že spravili opozicijski SDS in Levica. Izglasovano je bilo, da bo za to progo prerazporejenih 90 milijonov evrov. Pravo presenečenje pa je bilo, ko je večina izglasovala še opozicijski predlog za 140 milijonov več za občine v zakonu o izvrševanju proračuna. Z dodatnim denarjem za železnico ne bi prekršili fiskalnega pravila. Povprečnine bi mejo prebile.
A finančni minister Andrej Bertoncelj je napovedal, da bo spakiral kovčke, če potrdijo proračune z izvedbenim zakonom, v katerih številke niso usklajene in vladajoči so disciplinirali svoje vrste in črtali več za železnico na Gorenjskem in občine.
Zdaj pa šefa vlade poslanec SAB po tem črtanju denarja, sprašujejo, zakaj se to ne bo gradilo in ali se bo le našel denar, čeprav so koalicijski poslanci odločili, da se ne bo.
Takole, med drugim:
“Eden od projektov, ki v proračun za leti 2020 in 2021 ni bil uvrščen, je projekt obnove gorenjske železniške proge. Nadgradnja, katere vrednost se ocenjuje na približno 138 milijonov evrov, je nujna, saj se izkoriščenost obstoječe proge ocenjuje na več kot 90 odstotkov. Poleg tega je dodatno smiselna zato, ker bo zaradi del v železniškem karavanškem predoru proga več mesecev zaprta. Ker gre za progo izjemnega pomena tako z vidika gospodarstva kot z vidika potniškega prevoza, bi bilo edino smiselno čim več odsekov in čim več del izvesti prav v času njenega zaprtja. Na nujnost obnove proge opozarjajo tudi lokalne skupnosti, ki si želijo boljše infrastrukture. Navsezadnje smo ob sprejemanju proračuna tudi poslanci dobili zagotovila, da bo obnova te proge v čim večjem obsegu narejena prav takrat, ko bo zaprta zaradi obnove predora. Upanje, da se temu še bolj približamo, vzbujajo tudi napovedi ministra za okolje. Ta je sredi januarja napovedal, da bo nadgradnjo gorenjske železniške proge financiral sklad za podnebne spremembe.
Spoštovani predsednik vlade, ali iz tega sledi, da se bodo na ta način zagotovila vsa manjkajoča sredstva za nadgradnjo gorenjske železnice ali le del teh? O kakšnem konkretnem znesku govorimo in ali je ta odločitev dokončna?”
Tudi o strankarski KPK
Iz opozicije bo Šarca Luka Mesec spraševal “v zvezi z uvedbo pravičnega nepremičninskega davka”, Iva Dimic “v zvezi z zaskrbljujočim stanjem v javnem zdravstvenem sistemu” in Dušan Šiško o KPK. Za KPK predsednik Borut Pahor ravno izbira novega šefa, za kar mu je posebna komisija kot primerne ponudila strankarske kandidate.
Denimo do zadnjih volitev člana vrha NSi, ko je bila šefica še Ljudmila Novak, Janeza Pogorelca, ki je zaslovel z idejami, da je ustavno sodišče napak odločilo, ko je razveljavilo sodbe proti Janezu Janši v primeru Patria in, da bi Janša “v dobro desnice” moral že pred volitvami odstopiti z vrha SDS. Ko je na njih zmagal pa, da bi moral odstopiti, da bi desne stranke lahko sestavile vlado.
V vrh NSi je Pogorelca spravila Novakova sama.
Že po odstopu je prejšnji šef vlade Miro Cerar Pogorelca imenoval za začasnega šefa vladne pravne službe. Šarec pa mu položaja šefa pozneje ni dodelil za stalno.
Zavrnila pa je posebna kadrovska komisija takšne kandidate za vodenje KPK, ki niso bili nikoli v strankah, denimo novinarja in urednika Rajka Geriča. In tudi dosedanjega šefa Borisa Štefaneca, ki je bil v prejšnjem sistemu lokalni partijski sekretar. V stranki, ki je danes znana kot SD.
Da KPK vodijo strankarski ljudje in jo tudi zlorabljajo za volilne obračune, je običajno. Predsednik je bil tudi nekdanji namestnik notranje ministrice Katarine Kresal (LDS) Goran Klemenčič, ki je ureditev pomagal oblikovati in za katerega je sodišče ugotovilo, da je pozneje, ko je bil izvoljen za šefa KPK, ravnal nezakonito v primeru nenavadnega nadzora premoženjskega stanja Janeza Janše.
Vprašanje Šiška bo takšno:
1. Kakšni so učinki dela KPK?
2. Zakaj moramo vsako leto poročati o premoženjskem stanju, če imajo državni organi že na razpolago vse podatke o dohodkih in premoženju?
3. Koliko oseb, ki morajo po zakonu poročati o premoženjskem stanju, je bilo v Sloveniji obsojenih za korupcijska kazniva dejanja od osamosvojitve do danes?
