Golubovićeva misija črtanja okrajev klinično mrtve koalicije

Čeprav je jasno, da to nikakor ne more uspeti, je predsednik republike Borut Pahor poslance obvestil, da začenja LMŠ zbirati 60 podpisov za ukinitev volilnih okrajev v zakonu o volitvah poslancev. Predlog bo prvi podpisal šef poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, ki pa podpisov ne bo zbral, ker sta SDS Janeza Janše, ki združuje 26 poslancev in DeSUS Karla Erjavca, kjer jih pet, že napovedala, da njihovih podpisov ne bo.

Brez teh dveh strank, je podpisov lahko največ 59.

Je koalicija mrtva, smo volitvami?

To se dogaja v tednu, ko je na javni televiziji položaj v koaliciji, ki vlada državi, predsednik opozicijske SDS, to je stranka, ki jo je na zadnjih volitvah poslancev volilo daleč največ ljudi, Janez Janša novinarki Tanji Gobec , opisal tako:

“Ta koalicija je na nek način klinično mrtva že od samega začetka. Umetno dihanje ji je zagotovila stranka Levica. Tega umetnega dihanja ni več. Torej gre za politično truplo, ki se ohlaja. Hitrost tega ohlajanja pa je odvisna predvsem od cenika Zmaga Jelinčiča. Tako, da vprašanje glede dolžine trajanja te vlade je treba naslavljat na gospoda Jelinčiča. On je tisti, ki zdaj to ohranja pri življenju. Koliko je to v interesu države, koliko je to tista stabilnost, ki jo Slovenija potrebuje, pa pač presodite sami”

Da precej slabo kaže spremembi volilnega zakona v drugačen sistem volitev strank (proporcionalni sistem) in ne kandidatov (večinski sistem), ker podpisov preprosto ne bo dovolj, je včeraj ocenil tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD). Na posnetku je Brane Golubović, ob njem občasni partner vladnih strank iz opozicije, ki trenutno noče pomagati, Luka Mesec (Levica):

Brane Golubovic (LMŠ) in Luka Mesec (Levica). Foto:DZ/ Barbara Žejavac

Kongres DeSUS bo težko odločilen

DeSUS ima konec tedna kongres, kjer bodo odločali, kdo bo poslej stranko vodil. A malo verjetno je, da bi spopad za vodenje stranke, ki bo potekal predvsem med ministrom za obrambo Karlom Erjavcem in kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, veliko vplival na stališča poslancev te stranke, ki so proti ukinjanju okrajev.

Karl Erjavec po porazih svoje stranke na volitvah poslancev in na volitvah v evropski parlament na kongresu ni nepremagljiv. A v težavah je tudi Pivčeva, ki je v preteklosti dobila plačila za avtorsko delo za turistično obrtno zbornice, ki ga je pa po ugotovitvah nadzora gospodarskega ministrstva večinoma opravila Ljubica Kneževič Cvelbar. Ni čisto jasno, kot je razkril novinar Bojan Požar, ali je bilo pri plačilih za “avtorsko delo” ministrice vse čisto.

Zbornico, ki je dajala delo Pivčevi, je vodila ptujčanka Klavdija Pergar, ki je v preteklosti, ko se je pisala še Markež odstopila kot ministrica za izobraževanje, ker so novinarji razkrili, da je njen magisterij plagiat. Odstopila je le nekaj dni po izvolitvi v državnem zboru. Izvolili so jo poslanci SMC, DeSUS in SD. Odstopila je pozneje tudi kot poslanka SMC Mira Cerarja.

Pahor, ki se je zadnje leto pogajal s strankami, kako uresničiti razsodbo ustavnega sodišča, da je zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev neustaven, ker se okraji med seboj preveč razlikujejo, je sporočil, da bo minister za javno upravo Rudi Medved pripravil tudi zakon o spremembi volilnih okrajev, kar bo lažje spremeniti kot volilni zakon, ker zadošča, kot je včeraj opozoril Židan, že navadna večina poslancev.

Židan je optimist, da bo neustavnost do konca leta v državnem zboru odpravljena, kot je to zahtevalo ustavno sodišče in v roku, ki ga je postavilo.

Ko je razlika nekajkrat in ne nekaj odstotkov

Dilema pa je še, kakšna bodo še dopustna odstopanja v velikosti okrajev, je opozoril Židan in dodal, da pa nikakor ne smejo biti tako neverjetno velikanska kot so danes, kar je bil razlog, da je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev neustavna.

V največjem okraju, v Grosuplju, iz katerega je bil junija 2018 s 7020 glasovi izvoljen predsednik SDS Janez Janša, je bilo 30.991 volilnih upravičencev. Iz majhnega Hrastnika, ki ima vsega 8.301 upravičencev, pa sta bila izvoljena kar dva poslanca. Za SD s 800 glasovi Soniboj Knežak in s 373 glasovi volivcev še poslanec DeSUSa Ivan Hršak.

Židan je ocenil, da bi razlike v številu upravičencev lahko bile 20 ali 25 odstotne, nikakor pa ne, da ima nek okraj nekajkrat več volivcev kot drugi, kar je zdaj razlika med okrajema Hrastnik in Grosuplje.

Predsednik mandatno volilne komisije Ivan Hršak (DeSUS) Foto: DZ/Matija Sušnik

Ni pa ustavno sodišče odločilo, da je sistem volitev poslancev neustaven, ker volivci nimajo odločilnega vpliva na dodelitev mandatov poslancem, kar zahteva ustava od leta 2000. Čeprav je povsem jasno, da ga nimamo.

Sodniki so pojasnili, da odločilnega vpliva nima nihče drug. V volilnem sistemu, denimo, ni nacionalnih list, s katerimi bi vrhovi strank določali, kdo iz stranke bo izvoljen.

Zadnje volitve so pokazale, da obstaja več kot to. Predsednika kar dveh na volitvah poraženih strank, ki v državni zbor nista bila izvoljena, Alenka Bratušek in Karl Erjavec sta po volitvah postala celo ministra. Neizvoljenim šefom stranke zagotovijo več kot le poslanski sedež. Ministrski položaji pomenijo več moči in boljše plače.

Kako vpliv volivcev na izvolitev urediti, je stvar proste presoje zakonodajalca, so presodili sodniki. Ustavno sodišče je o tem, katerega od možnih sorazmernostnih sistemov lahko državni zbor izbere, zapisalo: “Izbira med njimi je vprašanje primernosti zakonske ureditve in politično vprašanje par exellence. Zato spada v polje proste presoje zakonodajalca.”

V anketi Spletnega časopisa je velikanska večina bralcev podprla večinski sistem volitev poslancev in ne politične goljufije, ki jo je v ustavo leta 2000 vpisala večina poslancev, da ne bi bili voljeni na način, ki ga je na referendumu izbralo daleč največ volivcev.

Za popravljanje velikosti okrajev kot rešitev, kar zahteva ustavno sodišče, ni skoraj nihče.

Glasujete lahko še vedno:

Za kakšen volilni sistem ste?

View Results

Loading ... Loading ...

Več o dilemah spreminjanja sistema volitev poslancev lahko preberete v članku:

DVE DESETLETJI LAŽI O ODLOČILNOSTI GLASU VOLIVCA PRI VOLITVAH POSLANCEV