Jelinčič: Novinarji naj delajo za vse v DZ in ne le za Šarca in Židana

K vsakemu zakonu bodo pred odločanjem mnenje pripravili novinarji preko Društva novinarjev Slovenije. Takšno spremembo poslovnika državnega zbora je predlagala SNS Zmaga Jelinčiča. O spremembi, s katero bi novinarjem dodelili novo funkcijo v politiki, poslancem pa ob mnenjih zakonodajno pravne službe še dodatna, bo v četrtek razpravljala in odločala poslovniška komisija državnega zbora.

Številni novinarji že v službi strank

Številni novinarji so že v službi vladnih strank, ki jim volivci niso namenili dovolj glasov, da bi imele večino v parlamentu in zato te stranke zadnje čase nujno potrebujejo Jelinčiča.

Jelinčič je to zdaj nadgradil in bi v delo parlamenta vključil kar vse novinarje, kar je po njegovi oceni mogoče preko DNS.

O predlogu poslanci govorijo v časih, ko je tisk v hudih težavah. Državni zbor je z novim letom uvedel celo novo le pet odstotno stopnjo DDV. A član vrha Foruma 21 Milana Kučana Stojan Petrič, ki ima preko FMR v lasti monopolno podjetje na področju tiska Delo, še kar napoveduje množično odpuščanje novinarjev in fotoreporterjev.

Odpuščanja novinarjev je, s hkratnim zaposlovanjem novih z manj znanji, izvajal že doslej.

Podjetje, ki izdaja časopisa Delo in Slovenske novice, je zadnjih nekaj let, kar ga je kupil po zelo nizki ceni, slabo upravljal. Nastavil je, denimo, vrh povsem brez izkušenj v panogi.

Odpuščal bo, čeprav bo zdaj obdavčitev nižja celo kot za kruh.

Odpuščanja in racionalizacije napovedujejo tudi v še bolj levem Dnevniku, ki se združuje z mariborskim Večerom.

Novinarji imajo v politiki že pomembno vlogo, a glavnih nimajo tisti iz tiska. Na nedavnih evropskih volitvah sta bili novinarki Irena Joveva (POPTV) in Tanja Fajon (RTVSLO) nosilki list dveh največjih strank, ki sta državi zavladali po volitvah poslancev leto prej, čeprav LMŠ Marjana Šarca in SD Dejana Židana nista dobili volitev. Celo v seštevku števila poslancev sta zaostajali za SDS Janeza Janše.

Številni novinarji pomembnih medijev so zaposlitve zadnje leto, ker je liberalni levici kljub neuspehu na volitvah uspelo obdržati oblast, dobili v vladi Marjana Šarca, ki jo je sestavil kup majhnih strank, tudi vse iz prejšnje vlade, ki so jim volivci pokazali vrata.

Še nekaj novinarjev pa je službe dobilo v DZ. Celo sam novi premier Marjan Šarec je bil nekoč zaposlen na javni RTV in se je tudi podpisal pod znamenito peticijo 571 levičarsko liberalnih novinarjev.

Iz SNS so k predlogu, da bi vsi novinarji preko DNS delali za politike, zapisali, da je cilj “doseči umirjeno poročanje medijev, kateri trend je v zadnjem času v porastu.”

Iz predloga ni razvidno, ali predlagajo, da bi bilo društvo novinarjev (DNS) vključeno tudi v strukturo državnega zbora kot je že zakonodajno pravna služba in bi predsednica DNS Petra Lesjak Tušek, sekretarka Špela Stare in še kup ravno odpuščenih novinarjev in fotoreporterjev Dela, Dnevnika in Večera plačo dobival kar kot državni uradniki ali pa bi njim in drugim novinarjem, ki bi sodelovali pri pripravi množice mnenj, državni zbor plačeval le honorarje.

Kot državni uradniki so že plačani vsi novinarji javne RTV, katere organe upravljanja tudi v celoti nadzoruje koalicija, ki je izgubila volitve.

Jelinčič novost, ki iz drugih parlamentov ni znana, argumentira s tem, da:

“se medijem daje možnost, da preko izdelave “mnenj” ne bodo mogli zlorabljati nadzora nad političnim delovanjem, temveč se bodo kot avtonomen steber družbene moči povabilo h konstruktivnemu sodelovanju.”

Pri novinarjih Jelinčič manj uspešen od Šarca in Židana

Za spremembo poslovnika DZ, znanega tudi kot mala ustava, je nujna dvotretjinska večina vseh poslancev, ta teden pa bodo zanimivi predvsem odzivi vladajočih strank, ki so v svoje vrste že vključili številne znane novinarje, ki zanje nastopajo na volitvah ali delajo kot piarovci.

Šarec je za svojo svetovalko, denimo, zaposlil prej novinarko Radia Slovenija in nekdanjo soprogo urednika Mladine Grege Repovža Niko Benedik, v DZ pa je zaposlil prej novinarko TVS Nušo Baranja. SD je uspelo v svoje politične vrste v DZ zvabiti znanega Dejana Karbo, ki je prej pisal ekskluzivne politične zgodbe za Delo in Dnevnik proti SDS in Janezu Janši, za SD pa je kandidiral že na lokalnih volitvah, na ministrstvo za kulturo so za šefico direktorata za medije pridobili nekdanjo voditeljico na POPTV Tamaro Vonta…

Manj uspešen je pri pridobivanju res pomembnih novinarjev Jelinčič, ki pa na volitvam poraženim strankam zadnje čase zagotavlja nujne glasove, da ne izgubijo oblasti v državi: omogoča izvolitve ministrov, potrditev proračunskih dokumentov in vse druge res pomembne odločitve.

Na posnetku je Zmago Jelinčič ob vodji poslanskega kluba LMŠ Branetu Goluboviću:

O novinarjih, ki bodo za DZ delali preko društva novinarjev, je Jelinčič zapisal:

“Gre za nesporne strokovnjake na svojem področju, kjer običajno po zaključku študija na Fakulteti za družbene vede nadaljujejo strokovnost v raznoraznih medijskih hišah. Novinarji so zaradi svoje širine znanj (poznavanje družbenega in kulturnega prostora) sposobni kritičnega mišljenja, s katerim se objektivno razume problem o situaciji, katera se s sprejetjem zakona na novo formulira. Taksnega znanja pravniki nimajo in ga ne morejo imeti. TeZko si je predstavljati boljšega strokovnjaka na tem področju, kot je to novinar, ki spremlja področja, o katerih poroča že vrsto let. Imamo celo specifične medije, kot je to časnik Finance, kjer se obravnavajo večino finančno/gospodarske teme. Poznamo cel kup novinarjev, ki so strokovnjaki na področju okoljevarstvenih tem, na področju ustavne ureditve, na področju zunanje politike, na področju naravoslovja in se bi lahko naštevali. Taksno znanje je prav, da družba izkoristi, in sicer v zakonodajni veji oblasti, saj tako zakonodajalec kot tudi mediji težita k temu, da bi bila v državi blaginja. Novinarji, ki delujejo na tem področju, imajo znanje in izkušnje, ki so po našem mnenju celo boljše od pravnih strokovnjakov v Zakonodajno pravni službi.

Celoten predlog SNS za spremembo poslovnika, ki pa, tako se zdi, nima veliko možnosti za uspeh, ker tako v prepad pa mediji namreč le še niso padli, je takšen:

Na dilemo, za koga delamo novinarji, lahko odgovorite v anketi: