“Šarčev kabinet je hrvaške lažne novice uporabil za obračun s KNOVS,” se je Matej Tonin (NSi) odzval na medijska poročanja, da bi ga naj Sova, ki je podrejena šefu vlade Marjanu Šarcu, ovadila zaradi javnega dela poročila komisije za nadzor obveščevalnih služb o arbitražni sramoti. Tonin se je odzval tudi tako:
“Marjanu Šarcu, Damirju Črnčecu in Rajku Kozmelju sporočam, da me z lažnimi ovadbami ne morete zlomiti. Ne morete preprečiti pričanj na KNOVSu v zvezi z klientelističnim zaposlovanjem na SOVI. Za republiko in demokracijo se bom boril do konca.”
Na posnetku sta Marjan Šarec in Matej Tonin:
Predsednik republike Borut Pahor pa je šefu vlade Marjanu Šarcu predlagal sklic seje sveta za nacionalno varnost, na katero bi povabil tudi predsednika republike in državnega zbora, predstavnika največje opozicijske stranke in predsednika KNOVS.
Na zadnjo sejo o migrantih je premier druge veje oblasti in opozicijo pozabil povabiti.
Daljši podroben odziv Tonina na obtožbe iz vlade lahko preberete v zadnjem delu članka. Zaradi vprašanj številnih novinarjev pa je previdno “aktualno dogajanje” komentiral tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD), ki novinarjem ni dovolil vprašanj.
Židan poziva k previdnosti
“Kakršnakoli izraba varnostnih ali obveščevalnih služb ali nadzora nad temi službami za politične namene, škodi interesom države kot celote, zato pozivam vse, da so, ko gre za področje varnosti, izrazito previdni in državotvorni,” se je Židan (SD) odzval na neuradne informacije javne TV, da bi naj Sova obvestila premiera Marjana Šarca, predsednika republike Boruta Pahorja in Židana, da je ovadila Mateja Tonina (NSi), ker bi naj komisija za nadzor obveščevalnih služb razkrila zaupnosti Sove v krajšem javnem delu poročila komisije, ki je nastalo po preverjanju, kako so mediji na Hrvaškem in v Srbiji lahko objavili posnetke več pogovorov arbitra Jerneja Sekolca in predstavnice zunanjega ministrstva Simone Drenik v času prejšnje vlade Mira Cerarja (SMC).
Teh pogovorov sploh ne bi smelo biti, ker so jim pa v sosednji državo očitno še prisluškovali in s tem poznali zaupne cilje naše države, pa je bil to kar dvojni avtogol.
Na nenavadno ovadbo se je podpredsednik SDS Zvone Černač odzval tako:
Več o ugotovitvah komisije in ozadjih lahko preberete v povezanem članku ARBITRAŽNA SRAMOTA: ERJAVCU SO POJASNILI, KOLIKO SO NAVADNI TELEFONI VARNI Javni del tega poročila komisije pa si lahko preberete tukaj.
Iz medijskega poročanja o ovadbi Sove ni jasno, razkritje katerih zaupnosti je razlog, da Sova ovaja predsednika komisije Tonina, ki Sovo nadzoruje. Ovadba je tudi sicer precej nenavadno dogajanje, a zadnje čase značilno.
Na to “neuradno ovadbo”, ki ni prva zadnje čase, podobno je Sova pred časom ovadbe najprej preko medijev napovedala tudi zaradi poročanja medijev o nadzoru, ki ga je posebna poslanska skupina izvedla na Sovi o zaposlitvi Nataše Hribar, pa se je odzval Matej Tonin.
Odziv Mateja Tonina, da ga bo Sova, ki je neposredno podrejena premieru Marjanu Šarcu, ovadila zaradi odločitve komisije za nadzor obveščevalcev, da javnost seznani z manjšim delom vsebine poročila o arbitražni sramoti, objavljam v celoti:
“Šarčev kabinet hrvaške lažne novice uporabil za obračun s KNOVSom
Poročilo KNOVS dokazuje, da ima Slovenija lahko mirno vest. Ugotovitve KNOVS so dokaz slovenske nedolžnosti. Poročilo KNOVS predstavlja pomemben mejnik pri utrjevanju legitimnosti arbitraže. Iz poročila jasno izhaja, da je šla Pahorjeva vlada v arbitražo z dobrimi nameni. Poročilo še ugotavlja, da slovenska vlada in SOVA nista načrtovali ali prikrivali komunikacije Drenik – Sekolec. Nikoli ni obstajal slovenski načrt za goljufanje v arbitraži. Če bi Hrvati tovrstne podatke imeli, bi jih že davno uporabili za dokončno sesutje arbitražne razsodbe. Hrvatje so nedovoljeno komunikacijo Drenik – Sekolec prestregli prav zato, ker Slovenija in njene službe niso bile vpletene v aktivnosti dvojca Drenik – Sekolec.
Vprašanje; zakaj se je zgodil incident v obliki nedovoljenega pogovora Drenik – Sekolec, je ključno za utrditev arbitraže. Pred tem vprašanjem ne smemo bežati, ampak bi morali odločno zagristi vanj. Pometanje tega vprašanja pod preprogo ustvarja vtis, kot da Slovenija resnično želi nekaj prikrivati. Odgovor na to vprašanje je ključen za preživetje arbitraže. Če bi se izkazalo, da je Slovenija načrtno goljufala, potem je arbitraža mrtva. Poskus prikrivanja slovenske morebitne vpletenosti bi bil zgolj tek na kratke proge. Zgodovina bi slej ali prej razkrila resnico.
Arbitražno sodišče je razsodilo o kršitvah Drenikove in Sekolca. Povedalo je, da niso takšne narave, da ne bi mogli dokončati pravične sodbe. Pisanje nekaterih o tem, kako je poročilo KNOVS avtogol oziroma pranje umazanega perila ustvarja vtis, da smo Slovenci res delali nekaj narobe in da sedaj to želimo prikriti. Ker to ni res, vsakršno pometanje pod preprogo škoduje slovenskim interesom.
Hrvati trdijo, da je Slovenija goljufala. KNOVS pa v poročilu dokazuje, da Slovenija ni goljufala. Goljufala sta Simona Drenik in Jernej Sekolec. Drenikovo in Sekolca bi morali kazensko preganjati, ker sta ogrozila arbitražo. Premestitev Drenikove na drugo uradniško delovno mesto zgolj poudarja vtis, da obstaja neka slovenska zarota. Če želimo biti kredibilni pred Hrvati in evropsko javnostjo, potem moramo najprej pomesti pred svojim pragom.
Hrvati dokazujejo, da so spretni pri lansiranju lažnih novic. V članku Večernjega so napisane laži, ki jih lahko identificira vsak, ki je prebral poročilo KNOVS. Kot pa kaže današnje poročanje RTV se je Šarčev kabinet odločil, da bo hrvaške laži uporabil za obračun s KNOVSom. Obsojanja vredno dejanje.
Marjanu Šarcu, Damirju Črnčecu in Rajku Kozmelju sporočam, da me z lažnimi ovadbami ne morete zlomiti. Ne morete preprečiti pričanj na KNOVSu v zvezi z klientelističnim zaposlovanjem na SOVI. Za republiko in demokracijo se bom boril do konca. “
Komentar dogajanja lahko preberete na povezavi NEVARNI MAHNIČEVI MAFIJCI
Original content here is published under these license terms: | ||
License Type: | Commercial | |
Abstract: | You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee. |