Nevarne Monike: Levica uhaja Šarcu

Luka Mesec je sporočil, da Levica iz opozicije prestopa v “polno opozicijo”. Premier Marjan Šarec se je odzval, da ni kriv, ker ga zapušča partnerka. V medijih pa so novinarji padali v nezavest, kako strašne posledice bodo, ker Mesec iz pogodbene opozicije, ki jo vodi Šarec, prestopa k pravi opoziciji, kjer je glavni Janez Janša.

Dogajanje je bilo podobno ločevanju Zmaga Jelinčiča od njegove Monike. Za precej mlajšo soprogo, s katero se ločuje, je Jelinčič novinarjem pred sodiščem povedal, da je k njemu prišla gola in bosa, sodnici pa, da vile na morju, ki ji jo je podaril, Monika ne potrebuje več, ker po užitke zadnje čase hodi drugam. K drugemu, če sem natančen.

Kot Mesčeva Levica.

Namesto Monike Zmago

A prve dni v politiki zaradi prestopa Levice iz opozicije v opozicijo ni bilo hude krvi. Ker se nič ni spremenilo. V parlamentu Levico že nekaj mesecev v vlogi rezervnega kolesa vladajočih, ki sami nimajo večine, nadomešča Jelinčič z rahlo manj levega dela dvorane DZ. Šef SNS je napovedal, da bo pomagal tudi, da bodo potrjeni proračuni za prihodnji dve leti.

Ti so za vlado pomembni.

Pri teh finančnih načrtih lahko po poročilih o ohlajanju gospodarske dejavnosti po Evropi in svarilih Umarja o možnih “alternativnih scenarijih” slutimo, kako bodo uresničeni. Pri prihodkih navzdol. Pri porabi pa navzgor, ker že razdeljenih bonbončkov ne bo mogoče dobiti nazaj.

Višje plače javnemu sektorju in socialne ugodnosti so že podarili levi Moniki, ta pa je po letu odšla. Menda proti Janši. V kar je pa težko verjeti.

Tudi brez pomoči padalca Jelinčiča, ki se še bori za svojo vilo na obali, Šarčeva vlada ne bo takoj padla zaradi odhoda Levice. Kot takoj ni padla druga vlada Janeza Janše, ko jo je zapustil Gregor Virant, ki ga je “prepričalo” poročilo Gorana Klemenčiča, ko ga drugi še niti videli niso.

Sporočilo Klemenčiča je bilo enostavno: “Na vsak način je treba z vlade sklatiti Janšo.” Zato Klemenčič Janši še možnosti, da bi odgovoril, ni ponudil, s čemer je, kot je pozneje ugotovilo sodišče, kršil zakon. Namerno.

Vzelo bi preveč časa, če bi se držal zakona in razvodenelo bi akcijo, da bi lahko Klemenčičevi liberalci z levičarji z državnim denarjem na hitro sanirali svoji zasebni Factor in Probanko s pol milijarde evrov, potem pa še z veliko več državne banke.

In jih na koncu za drobiž razprodali tujcem. Iz Srbije in davčnih oaz.

Zaradi zlorabe položaja, s katero je sklatil vlado, Klemenčiča ni doletel sodni postopek. Nobene kritike v velikih medijih ni bilo. Namesto tega je postal pravosodni minister. Zgodovino pišejo zmagovalci.

Odločitve Levice, da bodo kot Jelinčičeva Monika postali “polna opozicija”, je za koalicijo boleča predvsem, ker razkriva, kakšna je slabša možnost od druge vlade Janeza Janše. Vse tisto, kar se je dogajalo po prestopu Viranta. Z vlado Alenke Bratušek vred.

Vlado je Janša drugič sestavil, ko je na volitvah le malo zaostal za PS Zorana Jankovića, imela je večinsko podporo strank v državnem zboru. Podporo večine volivcev, torej. Ni nastala s prevaro, ko bi manjkajoče glasove zagotovila Levica, s katero so se novi vladarji podpisali, da jo bodo javno razglašali za pogodbeno opozicijo. Zdaj pa ta Levica razglaša, da nenadoma nič nima z vlado, ki jo je izvolila in njeno politiko, za katero so se dogovorili.

Odhajajoči koruzni partner trdi, da nima nič z otroci, ki so vmes nastali.

Za Šarca bo odhod Levice neroden, ker mu bo zmanjšal podporo v medijih, v katerih šepavega Šarčevega vladanja ne bodo več podpirali vsi levičarski novinarji in uredniki, ki so zadnja leta pridobivali moč in vpliv, ker so bili za vladajoče jamstvo, da bodo prispevali k zmanjšanju možnosti, da bi na oblast prišel Janša.

Vse urednike in novinarje, ki niso ravno zapriseženi levičarji, na levi že desetletja razglašajo za Janševe oprode, ki uničujejo tisk in medije.

Tvegano je biti zmeren v velikih medijih.

Ker pa tisk, ki ga ta ista levica večino časa obvladuje, res precej propada, parlament ta mesec že drugič v nekaj mesecih znižuje obdavčitev medijev in tiska.

Ali bo nova nižja pet odstotna stopnja DDV, obveljala bo drugo leto, kaj pomagala, je težko reči, ker je dogajanje v časopisih zadnja leta kaotično, edina stalnica pa je, da jih zapuščajo bralci.

V podjetju Delo (uprava Dela je ukrepe javno zahtevala), ki proda večino izvodov dnevnikov in je zadnja leta imelo visoke presežke prihodkov nad odhodki, šefi pa so si delili nekajkrat višje plače kot jih dobiva šef vlade in ministri, so po tem, ko je lastnik postal Kolektor Stojana Petriča, na debelo odpuščali novinarje in najemali nove, deloma celo povsem diletantske uredniške in novinarske sile. Da o upravi ne govorimo.

Za prihodnje mesece pa napovedujejo že nova obsežna odpuščanja. Ni jasno, ali novih sil ali tistih novinarjev, ki so ostali.

Pridružil se jim je Dnevnik, ki ob združevanju z Večerom, ki ga še pripravljajo, tudi sporoča, da bodo nujne redukcije pri plačah ali številu zaposlenih. Ali pri obojem.

Kar za vlado, ki se trudi na vsak način ustvariti vtis vzpona in uspeha, ni lepa podoba.

Vlada posojilnih balonov

Kot za vlado ni prijetno, ko Banka Slovenije poskuša omejiti potrošniške posojilne balone, ki jih ustvarjajo banke v tuji lasti in ki so za vladajoče, kot kažejo reakcije, temelj rasti ob težavah podjetij na evropskih trgih in cenah nepremičnin, ki v Ljubljani in na obali letijo v nebo.

Po svoje so krediti res temelj naše rasti: najprej smo rasli zaradi posojil tajkunom za prevzeme in nalivanja denarja v podjetja, ki so potem propadla, zadnja leta pa zaradi desetin milijard, ki so si jih politiki sposodili, da bi to rast “pokrili”.

Dokler lahko najemajo nova posojila in so obrestne mere nizke, še raste.

Kako se konča, pa že vemo iz socialistične Jugoslavije.

Šibke manjšinske vlade, torej takšne, ki za seboj nimajo večine volilnega telesa, ki temeljijo na posojilih iz vseh koncev, so še v kakšni evropski državi.

A celo v primerjavi z redkimi primeri manjšinskih vlad po Evropi, je naša posebnost, ker je kot izhoda v sili ni sestavila na volitvah najuspešnejša stranka.

To se ni zgodilo, ker bi v tem primeru prišlo do menjave oblasti. Zavladal bi Janez Janša s SDS. Poraženci volitev bi odleteli.

Levica Luke Meseca je pomagala prav za to, da se ne bi zgodil Janša. Za izstop že po dobrem letu pa so se Mesčevi najbrž odločili zaradi ocene, da tudi z morebitnim prevzemom oblasti Janeza Janše, do katerega lahko sčasoma celo pride, ta do prihodnjih volitev ne bo imel dovolj časa in moči, da bi kaj pomembnega spremenil in da se jim zaradi tega ni več nujno žrtvovati v vlogi pete kolone v opoziciji.

Zato zdaj trdijo, da so nenadoma polna opozicija. In ne več prevaranti, ki se to le delajo.

A kako se bo z vladanjem razpletlo, ni jasno in bo odvisno od večjih igralcev, tudi od SDS in Janše, ki mu je brez večjih prask uspelo prestati obdobje po volitvah in razočaranje dela pristašev in simpatizerjev, ki so računali na sladkosti prevzema oblasti, česar jim ni zagotovil.

Del teh je zaradi tega prestopil tja, kjer je na videz moč in denar. Proti Šarcu.

A jih lahko še drago stane. Vlada zdaj na volitvah že dvakrat zapored povsem potolčena Alenka Bratušek, ki kot šef DuSUSa Karel Erjavec še v državni zbor ni bila izvoljena. Vlada še kar Miro Cerar, ki je s 26 zgrmel na deset poslancev, kar je bil celo še presenetljivo dober rezultat. Ta poražena bivša šefa vlade, ki so jima volivci pokazali vrata, je povezal Marjan Šarec, ki je volitve kot novinec tudi izgubil.

Kljub napovedim javnomnenjskih raziskovalcev v prvih mesecih lanskega leta, da je njegova stranka krepko pred SDS, so se volitve poslancev razpletle povsem drugače: SDS je dobila dva poslanca več kot so ju volivci dodelili Šarčeva LMŠ in SD Dejana Židana skupaj.

In če ne bi gola in bosa na pomoč prišla Levica, bi se že po lanskih volitvah številni morali posloviti od denarja in oblasti.

Predvsem za to, in ne za Monike in Nataše, gre pri vseh političnih varanjih in milijardnih posojilih.

Kje bo končala Levica pa bomo že še videli.