V palači sindikatov svetniki z vetom ustavili ukinitev dodatka za delovno aktivnost

Državni svet, ki je izjemoma odločal v stavbi Zveze sindikatov, ker v državnem zboru zanje niso našli prostora, je z vetom ustavil spremembo zakona o socialno varstvenih prejemnikih.

Neuradno so se iz vrha državnega zbora odzvali, da kritika ni točna, da bi se prostor našel in se bo vedno, a da so se svetniki sami odločili kot so.

Veto je za sindikate predlagale predsednica Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Lidija Jerkič. Za veto je glasovalo 13 svetnikov, proti pa trije. V dvorani je bilo 28 svetnikov. 12 se jih je vzdržalo. Odločanje je veliko pozornost pritegnilo, ker je Levica Luke Meseca ohranitev dodatka za delovno aktivnost postavila kot enega od pogojev, da bi še sodelovala z vladno koalicijo. V državnem zboru jim ni uspelo.

Kangler: A ni tudi to nasprotje interesov?

Drugače se je razpletlo v državnem svetu in državni zbor bo moral glasovati ponovno. Na posnetku je predsednica ZZZS:

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Lidija Jerkič Foto P.J.

Sejo je s protestom začel Franc Kangler, ki je opozoril, da je iz KPK dobil obvestilo, da ga preiskujejo zaradi nasprotja interesov, ker je sodeloval pri delu državnega sveta, v katerega je bil izvoljen, ko je ta odločal o zahtevi za preiskavo njegovega primera državnemu zboru.

Svetnike je vprašal, ali je po tej logiki sporno tudi, ko sindikati predlagajo veto, ker je ta v njihovem interesu in ali ne gre za nasprotje interesov, ker mora državni svet o tem odločati v stavbi sindikatov, ko je pa dvorana v DZ, kjer so nazadnje odločali, prazna. Predsednik Alojz Kovšca mu je odgovoril, da je izbira stavbe posledica tega, ker zaradi prenove dvorana državnega sveta ni uporabna, prostora pa drugje v državnem zboru ni bilo, tudi dvorana, ki jo je Kangler omenil, je bila rezervirana. Ne gre za kakšno zaroto, je dejal Kovšca.

Kljub ultimatu in ostrim protestom Levice so dodatek za aktivnost na predlog vlade poslanci vladnih strank v državnem zboru pred tednom ukinili. Složni pa niso bili. Iz koalicije je bila proti SD Dejana Židana in poslanec SAB. Ukinitev pa je ob LMŠ, SMC in DeSUS podprl tudi SNS Zmaga Jelinčiča. Razplet glasovanja po strankah je bil takšen:

S tem dodatkom, ki je bil uveden v času krize in znaša mesečno največ 200 evrov, država letno s kakšnimi 16 milijoni podpira brezplačno delo za razna društva in zavode. Dodatek socialno ogroženi od leta 2014 lahko dobijo tudi, če prijavijo, da delajo za nevladne organizacije.

Brez SDS in NSi ne bo večine

Število prejemnikov od takrat strmo raste in se je decembra lani približalo deset tisoč. Iz vlade je državne svetnike državni sekretar Tilen Božič (SMC) opozoril, da je država zadnja leta krepko dvignila socialno pomoč, ki je danes višja kot je bila nekoč s tem dodatkom vred in da smo v času gospodarskega vzpona, ko za takšno posredovanje države ni potrebe, prejemnikom pa ti dodatki ne zagotavljajo pokojninskega varstva.

Pred glasovanjem je Franc Kangler povedal, da ga predstavnik vlade ni prepričal in da se bo vzdržal. Podobno je, da se bo vzdržal, napovedal tudi nekdanji predsednik SLS Marko Zidanšek. Župan občine Zagorje Matjaž Švagan pa je povedal, da prihaja iz občine, kjer so razvojne težave velike in dodal, da se je posvetoval z nevladniki in s socialnimi službami in napovedal, da bo veto podprl. Obratno glasovanje pa je napovedal predsednik DS Alojz Kovšca z oceno, da tega dodatka ne dobijo tisti, ki bi ga res potrebovali. Se je pa strinjal s Švaganom, da odločajo o majhnih zneskih, veliki zneski pa gredo gladko mimo. “Nekaj je narobe s to državo,” je dejal.

Ker je bil veto izglasovan, bo koalicija morala zbrati 46 glasov, da bi dodatek le ukinili. 46 glasov, če sta proti Levica (devet poslancev) in SD (deset poslancev) brez SDS (25 poslancev) Janeza Janše in NSi Mateja Tonina (9 poslancev) vladajoči ne morejo doseči.