Je sodnik Accetto nepošteno prikrival sodelovanje s SMC? Množičnega vračanja migrantov Hrvaški ne bo

Last Updated on: 22nd december 2022, 09:27 dop

Ustavno sodišče je z razveljavitvijo nekaj stavkov zakona o tujcih vladajočim izbilo iz rok možnost, da bi lahko v izjemnem primeru, če bi se število migrantov dramatično povečalo, omejili azilne pravice, ki jih migranti množično zlorabljajo in bi jih na hitro vračali sosednji Hrvaški.

Tem tujcem, ker je Hrvaška članica EU, tam ne preti kakšna nevarnost.

Ob odločitvi, ki je nastajala zelo dolgo, objavili pa so jo danes, pa je močno počilo med ustavnimi sodniki.

Je bil političen motiv ali ne?

Proti razveljavitvi člena, ki omogoča hitro vračanje migrantov, če bi število dramatično naraslo, ob katerem sta se nekoč precej sprla takrat šef vlade Miro Cerar in državnega zbora Milan Brglez, je bil le sodnik Klemen Jaklič, ki pa je v ločenem mnenju pojasnil, da so nanj na ustavnem sodišču zaradi drugačnega mnenja pritiskali.

Razlog za pritiske je bila njegova napoved, da bo opozoril, da se ne spodobi, da bi sodišče v tem primeru “za pravo odločitev” le še iskalo pravne argumente. Po njegovi oceni je to politično presojanje. Accetto v ločenem mnenju trdi, da tega ni bilo. Tako je zapisal:

“sam pri nobenem od sodnikov nisem zaznal neke politično motivirane rezultatske naravnanosti, ki bi z izogibanjem težavnim pravnim pomislekom silila k razveljavitvi izpodbijane zakonske ureditve za vsako ceno.”

Jaklič je v ločenem mnenju polemiko o tem razumel kot pritisk na svojo sodniško neodvisnost podpredsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta, ki kot sodnik v preteklosti ni ravnal pošteno, je opozoril.

Kot je danes z dokumenti razkril novinar Bojan Požar je Accetto drugim sodnikom, ko so odločali, ali ga izločiti iz odločanja o sporih o referendumu o drugem tiru, prikril, da je sodeloval z Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom pri nastajanju programa SMC. Več o tem lahko preberete v članku Požarja tukaj Pravna klika SMC dokumenti in dokazi podpredsednik ustavnega sodisca lagal kolegom strankam postopkov in javnosti

Sodišče je očitke o sodelovanju Accetta s SMC zavrnilo kot izmišljotine, a je Požar zdaj z elektronskimi sporočili pokazal, da so pogovori res bili. Sicer na nekakšen neuraden način.

Eden od nekdanji ustavnih sodnikov mi je o tem dogajanju danes povedal.

“Faksimile dokazuje, kar že vsi dolgo vemo. Zdaj je njegova laž javno razkrita. Kakšne posledice bi to imelo v razviti demokraciji, kjer osebnost ustavnega sodnika jemljejo skrajno resno, kar pomeni tudi kot moralno avtoriteto, ki uživa največje zaupanje javnosti, tudi vemo (tam je institucija vselej nad posameznikom, ki ji služi – pri nas je obrnjeno: institucije služijo posameznikom, ki so jih ugrabili). Kakšne bodo posledice tega razkritja v Sloveniji, žal prav tako vemo.”

Slišati pa je tudi takšna mnenja sodnikov:

“Sodnik Accetto ni samo lagal, ampak je kvalificirano lagal. Lagal je namreč v izjavi, ki jo je v zvezi z zahtevo za izločitev ene od strank postopka podal v ustavnosodnem postopku. Njegova laž pomeni kaznivo dejanje zlorabe položaja. Prikril je namreč razlog, zaradi katerega bi moral biti izločen. Ker je bil predlog za izločitev zaradi tega zavrnjen in je sodnik sodeloval pri odločanju ter vplival na odločitev, je po mojem mnenju s tem storil kaznivo dejanje zlorabe položaja. Ta hip bi že moral odstopiti s položaja sodnika.”

Odzval se je tudi Jurij Toplak, ki je v sporih pred ustavnim sodiščem pomagal Viliju Kovačiču proti vladi, ki je goljufala pred referendumom, ko si je dodelila javni denar za kampanjo, ki drugim ni bil dostopen.

To je med drugim zapisal Toplak:

“Preden sprožim kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po 288. členu KZ in k njemu povabim vse ostale, ki se čutijo oškodovane, prosim Ustavno sodišče za seznam vseh opravilnih številk v zadevah, kjer je bil poročevalec Matej Accetto in kopije prvih strani neobjavljenih sklepov, kjer je bil Accetto med sodniki.”

V ločenem mnenju ob razveljavitvi drugega, tretjega in četrtega stavka drugega odstavka in celotnega tretjega odstavka 10.b člena Zakona o tujcih, je nenavadno ravnanje Accetta Jaklič podrobno opisal. Tako:

“Ko je šlo za odločanje o zelo podobno politično nabitem primeru, celo ob istih akterjih, namreč o referendumu o Drugem tiru, kjer je bilo tako kot sedaj v obravnavano zadevo močno vpeto vodstvo takrat vodilne vladne stranke SMC, je g. Vili Kovačič kot udeleženec v postopku zahteval izločitev sodnika Accetta. Navedel je, da naj bi sodnik Accetto sodeloval s političnim vodstvom stranke SMC pri sestavljanju strankinega programa. Sodnik Accetto je ob odločanju o njegovi morebitni izločitvi iz razloga videza nepristranskosti takrat te navedbe izrecno zavrnil, češ, da ni sodeloval pri nastajanju programa stranke SMC in da torej ni razloga za njegovo izločitev. Kolegice in kolegi ustavni sodniki sodnika Accetta takrat zato niso izločili. Toda pozor. Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice. In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval. Podajal je dokaj obširne in podrobne pisne vsebinske predloge in razmisleke v procesu nastajanja strankinega programa. Te je med drugim pošiljal neposredno dr. Brglezu in dr. Cerarju, pri čemer je ob tem tudi pojasnil, da se formalno v stranko sicer ne bo včlanil, bo pa njen »tihi podpornik« (citirani besedi sta njegovi lastni iz teh izmenjav). Ker sem ob odločanju o njegovi ne/izločitvi takrat za to njegovo sodelovanje pri nastajanju programa vedel, mi vest ni pustila, da bi na podlagi neresnice, ki jo je sodnik Accetto ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi očitno navedel, da namreč pri nastajanju programa ni sodeloval, glasoval za njegovo izločitev, in ne tako, kot je na podlagi njegovega neresničnega pojasnila odločila večina (da se ga ne izloči). Ko sem takrat k odločitvi večine o njegovi neizločitvi napovedal odklonilno ločeno mnenje (čeprav razlogov zanj tisti hip nisem tako podrobno razkril, kot sem jih tu, sem jih pa vseeno abstraktno nakazal), se je name vsul podoben plaz pritiskov s strani nekaterih kolegov/kolegic, kot se je tudi sedaj, v tem primeru. Takrat sem se nato v korist pomiritve med sodnicami in sodniki odpovedal pisanju ločenega mnenja, vseeno pa sem vztrajal, da mi vest in prisega ne pustita glasovati za neizločitev, ker lahko glasujem zgolj za izločitev in sem tako tudi storil.
Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice, zavedel je slovensko javnost, eden od učinkov te neresnice pa je bil, da je sodeloval pri odločanju v politično nabiti zadevi na podlagi neresničnih pojasnil, ki jih je dal ob odločanju o njegovi (ne)izločitvi. To je huda nepravilnost, ki je nezdružljiva z vlogo ustavnega sojenja v svobodni demokratični družbi.
Razkrivam jo, ker se je podoben pojav sedaj ponovil. Ta isti sodnik želi zaradi varovanja navidezne avtoritete sodišča, in morda svoje podobe v javnosti, sprevrženo relativizirati mojo resnično trditev o tem, kako je sodnica poročevalka, kot tudi že nekajkrat do sedaj, tudi v tem primeru rezultatsko odločanje sodišča pospremila z izjavo, ki je takšno neprimerno odločanje še besedno izrecno potrdila. Ob ponavljanju tega načina postopanja, ki takrat ob odločanju o Accettovi (ne)izločitvi očitno ni bil enkraten eksces, je pomembno, da državljanke in državljani izvedo, kakšna sestava sodišča jim sodi. Takšno sodišče prestopa meje ustavnosodnega postopanja v svobodni demokratični družbi. Moja vest in prisega zahtevata, da to neposredno in brez olepševanja povem. Zaradi varstva svoje sodniške neodvisnosti na koncu omenjam še to, da je ta isti sodnik že večkrat agitiral za to, da bi omejili možnost ločenih mnenj. Podal je npr. predlog, da bi večina imela možnost odgovorov na ločena mnenja, avtorji ločenih mnenj pa možnosti odgovora na tak odgovor večine ne bi imeli. Tudi o »demokratičnosti« takega predloga in stanja duha, ki ga razkriva, si državljanke in državljani lahko ustvarijo lastno mnenje.”

Na hude obtožbe in zahteve po odstopu se je odzval tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez . Tako:

“Vloga sodnika dr. Accetta v času pred ustanovitvijo stranke SMC je bila na podlagi identičnih očitkov, kot se tokrat pojavljajo v nekaterih medijih, v preteklih letih že večkrat predmet presoje pred Ustavnim sodiščem; prvič v zadevi U-I-191/17 (Drugi tir), nazadnje pa v zadevi U-I-59/17 (Presoja ZTuj-2, ločeno mnenje sodnika Jakliča). Sodniki so vselej večinsko presodili, da razlogov za izločitev ni.
Sodnik dr. Accetto drugih sodnikov in sodnic ni zavajal; njegova pojasnila so bila jasna in izčrpna. Javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva; pozivi k odstopu niso utemeljeni.”

Sodbo ustavnega sodišča in ločeni mnenji Jakliča in Accetta, lahko preberete na povezavah:

Po razkriti povezavi ustavnega sodnika Accetta je ostro protestiral še Jurij Toplak, ki je na sodišču zastopal in pomagal Viliju Kovačiču v sporih zaradi nepoštenega ravnanja vlade v referendumskih postopkih.

Glavni spor je Kovačič celo dobil in, ko je vrhovno sodišče zato zahtevalo ponovitev referenduma, je Miro Cerar odstopil in s tem dosegel, da so bile predčasne volitve na datum, ko bi morale biti že redne.

Tako je zapisal Toplak:

“Kot pisec večih ustavnih pritožb in nosilec postopkov pred Ustavnim sodiščem sem oškodovan, oškodovani so tudi mnogi drugi. Sodišče sodnika ni izločilo in ni se izločil sam, čeprav je močno povezan (sam si je rekel “tihi podpirnik”) s subjektom, ki je bil stranka postopka ali predlagatelj kandidatur, referendumov in zakonov, ki so bili izpodbijani v postopkih pred Ustavnem sodišču. Preden sprožim kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po 288. členu KZ in k njemu povabim vse ostale, ki se čutijo oškodovane, prosim Ustavno sodišče za seznam vseh opravilnih številk v zadevah, kjer je bil poročevalec Matej Accetto in kopije prvih strani neobjavljenih sklepov, kjer je bil Accetto med sodniki. Po ZDIJZ so to javne informacije. Prosim, da mi pošljete naprošene informacije na elektronski naslov, s katerega pišem.”