Leto Šarčeve koalicije: Državni proračun v času rasti zašel v rdeče

V državnem proračunu je zazevalo za 28,5 milijona evrov luknje v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, so danes sporočili iz finančnega ministrstva.

Smo v obdobju rasti, ko bi moral proračun poslovati s presežki. V enakem obdobju lani je imel proračun presežek v višini 72,7 milijona evrov. Razlog za minus je velikodušnost vlade do upokojencev, višanje plač v javnem sektorju in socialnih ugodnosti, nižanje obdavčitve regresov…

Kot so o realizaciji v prvi sedmih mesecih sporočili iz ministrstva za finance so imeli v prvih sedmih mesecih v proračunu 5,77 milijarde evrov prihodkov, glede na enako obdobje lani so narasli za 5,8 odstotka. Odhodki so se zvišali za 7,8 odstotkov na slabe 5,8 milijarde evrov. Proračun je tako v prvih sedmih mesecih “zašel” v 28,5 milijona evrov primanjkljaja. Minus so pojasnili tako:

“Pričakovan primanjkljaj v tem delu leta sta med drugim povzročila julijsko izplačilo letnega dodatka upokojencem in vračilo dohodnine.”

Davčni prihodki so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišali za štiri odstotke na približno 4,90 milijarde evrov. Več je bilo pobranih davkov od dohodkov pravnih oseb, ki so narasli za 22,5 % na nekaj več kot 630 milijonov evrov, in iz naslova prihodkov od DDV. Ti so dosegli dobrih 2,19 milijarde evrov ali 4,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je posledica dobrega poslovanja podjetij in rasti potrošnje, meni finančno ministrstvo.

Prihodki iz naslova dohodnine je bilo nekaj manj kot 663 milijonov evrov, kar je 5,6 % manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Na to je vplivala predvsem davčna razbremenitev regresa za letni dopust, menijo državni financarji. Izpad iz tega naslova je bil ocenjen v višini 90 milijonov evrov. Poleg tega je država julija vrnila 185,5 milijona evrov preplačane dohodnine. Prihodki iz naslova pobranih trošarin pa so se znižali za 2,4 % na približno 863 milijonov evrov.

Na strani odhodkov so se zahvaljujoč aktivnemu upravljanju javnega dolga znižali izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti. V prvih sedmih mesecih so znašali slabih 570 milijonov evrov oz. 12,2 % manj kot v enakem obdobju lani.

Sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v ožji državni upravi so se zvišala za 9,2 % na nekaj manj kot 787 milijonov evrov, sredstva za plače in prispevke zaposlenih v širši javni upravi v okviru tekočih transferov v javne zavode pa so narasla za 6,5 % na okoli milijardo evrov. Zvišanje teh stroškov je med drugim posledica rednega napredovanja javnih uslužbencev in ukrepov v okviru dogovora s sindikati javnega sektorja.

Transferi posameznikom in gospodinjstvom so se v prvih sedmih mesecih zvišali za 11,7 % na nekaj manj kot 862 milijonov evrov. Nekoliko višji, za 2,1 %, so bili tudi transferi v sklade socialnega zavarovanja, ki so znašali nekaj manj kot 743 milijonov evrov. Julija letos je imel proračun dodatno obveznost do pokojninske blagajne, saj Kapitalska družba še ni nakazala 50 milijonov evrov v ZPIZ. To nakazilo je predvideno septembra, zato bo takrat transfer iz proračuna v ZPIZ za 50 milijonov evrov nižji, kot bi bil sicer. Prav tako je bil julija izplačan tudi letni dodatek upokojencem.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo poleg državnega proračuna sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, je v prvih sedmih mesecih zabeležila približno 10,92 milijarde evrov prihodkov in nekaj manj kot 10,90 milijarde evrov odhodkov.

Celotno informacijo o državnem proračunu v prvih sedmih mesecih in podrobnejše preglede podatkov si lahko preberete na povezavi tukaj.