Za švercanje migrantov v ječah največ Srbov in Pakistancev, Lidije redke

V zaporih in priporih po državi je trenutno 189 švercerjev migrantov, je ministrica za pravosodje Andreja Katič odgovorila na poslansko vprašanje poslanca SDS Dejana Kaloha. Če sklepamo po številu priprtih in zaprtih, je največ tihotapcev ljudi iz Srbije, Pakistana in Hrvaške. Je pa treba biti pri tem previden, policija pogosto ujame le izvajalce, ne pa nujno pravih organizatorjev. Zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je za zapahi, so razkrili iz pravosodnega ministrstva, 78 obsojencev in 111 pripornikov.

Tihotapil osem migrantov, a brez izgona

Odgovor Katičeve o številu priprtih in zaprtih je bil ta teden objavljen, ko sem v Spletnem časopisu poročal, da je sodnica Klavdija Bercieri iz pripora, ker je bil obsojen na enoletno pogojno kazen, izpustila prosilca za azil Muhammada Amina, ki je skupaj s Fadilom Buzokom marca letos z audijem A4 švercal kar osem migrantov. Sodnica je migranta iz Pakistana obsodila le na pogojno kazen, ker je vse takoj priznal, ker je prvič grešil in ker ima v Italiji še mladoletnega sina, zavrnila pa je tudi izgon, kar je predlagal tožilec. Muhammad Amin je lani zaprosil za azil, a ga je MNZ zavrnil, trenutno pa poteka pravdanje, ker to odločitev notranjega ministrstva Amin spodbija na višjem sodišču.

Več o sodbi in primeru lahko preberete tukaj.

Pakistanci so med največkrat zaprtimi ali priprtimi zaradi švercanja migrantov iz Hrvaške v Slovenijo in naprej proti Italiji, kažejo podatki pravosodnega ministrstva. V priporih in zaporih je zaradi tihotaplenja ljudi čez Slovenijo več le še državljanov Srbije, s precejšnjim zaostankom pa so na tretjem mestu državljani Hrvaške. Podatki za države, iz katerih je vsaj pet zaprtih ali priprtih, so takšni:

Slovenski tihotapci so na četrtem mestu

Naša Lidija vozi taksi

Zadnje tedne je v medijih najbolj odmevalo, ker so policisti ustavili taksistko Lidija Mavretič, ki je konec julija s svojim partnerjem Markom Hranilovičem in pakistanskim državljanom domnevno proti Italiji švercala sedem Pakistancev. Prah je to dvignilo, ker je bila nekdanja vinska kraljica Mavretičeva leta 2004 evropska kandidatka SD, s predsednikom stranke Dejanom Židanom pa so jo fotoaparati ujeli tudi zadnja leta. Stranka se je odzvala, da Mavretičeva že dolgo ni več njihova članica, obsodili pa so tudi tihotapljenje migrantov, če je to počela.

Pravosodno ministrstvo v odgovoru Kalohu povzema, da naš sistem od uveljavitve novega Kazenskega zakonika v letu 2008 (v nadaljevanju KZ-1) ni več poznal klasične kazni izgona tujca iz države, pač pa je bila možnost izgona tujca iz države določena kot ena od pravnih posledic obsodbe, ki bi morala biti ustrezno opredeljena in postopkovno izpeljana v področni zakonodaji. S popravkom ureditve iz julija 2017, pa je bila ponovno določena stranska kazen izgona tujca iz države. Glede na navedeno se stranska kazen izgona tujca iz države v kazenskem postopku lahko izreka za kazniva dejanja, storjena po 2. 7. 2017.

Po odgovoru ministrstva je sodnica pri prosilcu za azil, ki ga ni izgnala, čeprav je bil ujet pri tihotapljenju ljudi čez državo, ravnala pravilno, na ministrstvu pa razlogov za kakšne spremembe zakonodaje ne vidijo.

Oblast zaostritev ne načrtuje

Ministrstvo je zapisalo:

“V zvezi z državljani držav članic Evropske unije in njihovimi družinskimi člani mora biti izgon dodatno utemeljen v osebnih okoliščinah oziroma obnašanju posameznika, ki povzroča resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti. Torej mora iz osebnega obnašanja ali okoliščin posameznika izhajati resnična, sedanja in dovolj resna grožnja, ki prizadene osnovne interese družbe; za kar ne zadoščajo utemeljitve, ki niso neposredno povezane s podrobnostmi posameznega primera, ali ki bi se nanašale na splošno preventivo.

V zvezi z državljani držav Evropske unije in njihovimi družinskimi člani, ki v drugi državi članici živijo že vsaj deset let, morajo za izgon poleg navedenega (resna grožnja) obstajati tudi nujni razlogi javne varnosti. V skladu z načelom enakosti pred zakonom so v 48.a členu KZ-1, ki določa stransko kazen izgona tujca iz države, upoštevane zahteve iz Direktive 2004/38/ES ne glede na državljanstvo storilca. Kazniva dejanja, v zvezi s katerimi se storilcu lahko ta stranska kazen izreče, so opredeljena kot tista, za katera se sme izreči glavna kazen več kot dveh let zapora, ob dodatnem pogoju, da je na podlagi osebnih okoliščin storilca podana resna grožnja za javni red ali javno varnost.

Glede na navedeno ocenjujemo, da je stranska kazen izgona tujca iz države v KZ-1 določen skladno s pravnim redom Evropske unije. Glede na prej navedeni datum uveljavitve novele KZ1E in obrazloženo upoštevanje načela zakonitosti v kazenskem pravu tudi še ni mogoče na podlagi izkušenj iz uporabe obravnavanih določb v praksi ocenjevati njihove ustreznosti. Zato zaenkrat sprememb KZ-1 v obravnavanem delu ne načrtujemo.

Poudariti pa je treba tudi, da se lahko kazenska sankcija, vključno z izgonom tujca iz države, izreče le po končanem kazenskem postopku, tako da o takojšnjem izgonu tujca zaradi storitve kaznivega dejanja ni mogoče govoriti. “

Na celotnem spisku je med priprtimi in zaprtimi naveden tudi posameznik iz Zvezne republike Jugoslavije, ki več ne obstaja. Ko sem preverjal, kako je to mogoče, so mi povedali, da gre za napako, v statistiki je prikazan ubežnik, ki je zbežal že v času, ko je tista država še obstajala.

Celoten odgovor o priprtih in zaprtih švercerjih migrantov je takšen:

Celoten odgovor ministrice Andreje Katič poslancu Dejanu Kalohu