Med pisanjem članka me je doletela neprijetnost. Nenadoma je odpadel ročaj očal. Odlomil se je, sem ugotovil. Ni bilo preprosto: brez očala ne vidim dobro, kaj se je zgodilo na očalih. Brez njih pa je tudi težko delati. Pomislil sem: majhen problem, streljaj stran prodajajo okvirje in očala in bodo to popravili.
Ne bi se mogel bolj motiti.
To se ne da, tega ne delamo
Tako je bil videti zlom:
Pri bližnjem optiku, kamor sem šel popraviti ta ročaj, so me najprej prijazno poučili, da takšnih okvirjev ne ponujajo več, ker jih adidas ne dela več. Potem pa še, da s popravilom ne bo težav, razen če je okvir iz titaniuma.
Pojma nisem imel, iz česa je. Le da je nekoliko športen. Iz posebne kovine, ki je lahko močno zvijaš sem in tja in se ne prelomi.
To se mi je zdelo koristno, ko sem jih kupoval. Pokazalo se je, da je to titanium. Nisem jih zvijal. Prelomil se je ročka sama od sebe. Ko sem miroval. Pisal. Je pa v letih pred tem okvir doživel veliko hudega.
Nobenega nasveta ni bilo, kdo bi lahko popravil. Za vsak slučaj sem preveril pri drugem prodajalcu. To se ne da, sem izvedel. In celo v velikem centru v BTC v Ljubljani, kjer sem te okvirje nekoč kupil, so odgovorili povsem enako. Tega ne popravljamo. Pozabi.
Ker so stekla v tem okvirju super in z njimi dobro vidim, sem predlagal, naj mi dajo kak drug podoben okvir, pa bo problem rešen. Za dobre okvirje, kot so zlomljeni, bom dal sto evrov ali nekaj več, sem pomislil. Preživim.
A sem izvedel, da ni primernih okvirjev za stekla, ki jih imam. Adidasovi, ki se jim je polomila ročka in jih ni več na trgu, so zelo majhni. Podobnih majhnih okvirjev, da bi lahko uporabili ista stekla, ni.
Ne pri prvem, ne pri drugem in ne pri tretjem optiku. Celo pri četrtem ne.
Zakleto.
Zaradi ročaja iz super kovine, ki je počila, bi moral kupiti nov okvir in stekla, ki so precej zapletena, vsako stane za nekaj okvirjev. Ker sem ob dioptiriji, ki jo imam še iz osnovne šole, postal kratkoviden. Kar očala odpravijo. Sijajno.
Začasno sem težavo rešil po domače. Z lepilnim trakom. Aluminijastim. Delovalo je. A začasno in ne posebej lepo na videz. Za silo zalepi tudi avtomobilski izpuh, če se sname.
Da ni nobene alternative, se mi je zdelo neverjetno. Pri enem od optikov sem rekel, da bom sam na netu našel enake okvirje. Po svetu je mogoče kupiti vse živo. Prijazno me je opozoril, da so na ročki številke, ki so pomembne. Hkrati sem po znancih med strokovnjaki začel preverjati, ali kdo kje vari titanium.
Vedno smo sloveli, da znamo zvariti ali sicer popraviti vse. Morda zlatarji. Preverjanje na inštitutu za varjenje se mi je zdela precej trapasta zamisel. Najbrž imajo pametnejše delo kot en okvir.
Iskanja na spletu so bila neuspešna. Adidasove okvirje enake serije in barve sem na internetu našel takoj: nove in rabljene. V Nemčiji, Veliki Britaniji in v ZDA. Za nekaj več kot sto evrov nove ali le za nekaj deset evrov rabljene, a še čisto dobre. Težave je bila le, da so bili vsi ti okvirji za droben odtenek večji od teh, ki jih imam. Kar ne smejo biti, ker potem steklo ne gre noter in pade ven.
Enakih ali manjših pa nikjer. Spravilo me je v slabo voljo.
Kot zakleto.
To se da, to delamo
Potem sem pa slučajno na internetu opazil oglas, ki sem ga pred tem najbrž spregledal, ker je bil za zobotehnični laboratij. Takšen:
Pisalo je, da popravljajo okvirje in to tudi iz titana. Titaniuma niso omenjali. Zaradi izkušenj z optiki, ki so mi vsi po vrsti povedali, da tega ne popravljajo, sem precej pesimistično zavrtel telefonsko številko. Sebastijan Papotnik mi je povedal, naj mu pošljem posnetek zlomljenega okvirja, da bi lahko ocenil, ali je mogoče.
Nazaj mi je sporočil, da je mogoče.
Očala bi mu lahko v Slovensko Bistrico poslal po pošti. A ker je povedal, da bo storil nekaj, kar je izjemno in ker očala uporabljam ves čas, sem se odpeljal tja. Da to vidim. Googlov program vožnja na telefonu me je pripeljal do sosednje hiše, kjer je veliko parkirišč. Odpeljal sem malo nazaj.
Potem pa odšel še dve hiši stran, ker je ob avtomehanični delavnici bar, ki ima zunaj v senci mize in stole in kavo. Ko sem jo popil, je bil okvir popravljen. Za majhen delček cene novega okvirja. Kot da bi bil nov. Takšen:
Pri po Štajersko prijaznem avtomehaniku, ki me je opozoril, da je blizu rojen donedavni guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in da je iz Bistrice kup novinarjev, sem izvedel, da pogosto pride tja na kavo kdo, ki pride k sosedom popravljat očala.
Ker samo ta zobozdravstveni laboratorij v državi to popravlja.
Še imamo sposobne podjetnike. Priporočam. Tudi kavo.
Original content here is published under these license terms: | ||
License Type: | Commercial | |
Abstract: | You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee. |