Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Vlada za višjo odmero pokojnin moškim, enako ženskim, a v času prihodnje vlade

(Last Updated On: 01/08/2019)

Presenetljivo se je fiskalni svet včeraj odzval že na predlog sprememb pokojninske zakona, ki ga je ministrstvo za delo sredi julija poslalo v javno obravnavo. Spremembe v vladi ministrica za delo Ksenija Klampfer šele pripravlja. A cilj je, da bi novosti DZ potrdil hitro in bi obveljale že z novim letom. Za hiter odziv, ko uradnega predloga niti še ni, ima fiskalni svet dober razlog: ministrica predlaga krepko povišanje pri določanju pokojnin ob upokojitvi za moške. Izenačila bi odmerni odstotek za moške in ženske. Ženski je zdaj precej ugodnejši. To bi storila tako, da bi ženske še naprej ob upokojitvi dobile enako visoke pokojnine kot doslej, moškim pa bi jih povišali. A ne takoj.

Nimamo denarja, bomo v prihodnosti

Vlada prizna, da za izenačitev obeh spolov s povišanjem odmerjenih pokojnin moškim trenutno nima dovolj denarja, zaradi česar bi odmerni odstotek za moške višali postopoma.

Moški bi bili z ženskami pri določanju višine pokojnine izenačeni leta 2025, torej v času, ko bo državi že dalj časa vladala že naslednja vlada. Cilje je ministrica opisala tako:

  • Predlog odmerne lestvice z izhodiščnim odstotkom 29,5% za zavarovance obeh spolov, ki dopolnijo 15 let zavarovalne dobe – predvideno šestletno prehodno obdobje;
  • Izenačitev višine odmernega odstotka za zavarovance obeh spolov, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe na 63,5 %;
  • 6-letno prehodno obdobje za postopen dvig odmernega odstotka za moške iz trenutno določenega odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki znaša 57,25 %, na 63,5 %,
  • povišanje odmernega odstotka za ženske, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe iz 60,25 % na 63,5 %, brez prehodnega obdobja, z namenom ohranjanja višin odmernih odstotkov;
  • dodatni odmerni odstotek v višini 1,36 % na račun skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (za največ tri otroke) kot alternativna možnost pravici do znižanja starosti zaradi skrbi za otroka.

Posledično, bi se povišale tudi odmere vseh drugih pokojnin. V času sedanje vladi bi bila povišanja majhna. Na posnetku je ministrica za delo:

Ministrica za delo Ksenija Klampfer Foto: DZ/Borut Peršolja

Fiskalni svet se je na to odzval z oceno, da bi te spremembe lahko imele “pomembne dolgoročne posledice za vzdržnost javnih financ”. Vlada pa je zato pozval, da že v postopku javne razprave, sploh pa ob pripravi tega dokumenta za obravnavo v nadaljnjih postopkih, transparentno prikaže izračune skupnih dolgoročnih javnofinančnih posledic oziroma izračune dolgoročnih javnofinančnih učinkov posameznih določb predlaganega zakona.

Številk, pri pokojninah pa gre za denar, ob predlogu sprememb za zdaj ni najti. Fiskalni svet opozarja še:

“V obdobju po letu 2025 se skladno z demografskimi projekcijami pričakuje nadaljnje povečanje števila upokojencev, ki bi bili glede na predlog zakona upravičeni do upoštevanja višjega odmernega odstotka pri odmeri pokojnine. To bi lahko vplivalo na dodatno povečanje javnofinančnih sredstev v obdobju, ko se zaradi pričakovanih višjih stroškov staranja že v osnovnih dolgoročnih scenarijih (kot izhaja iz Poročila o staranju, 2018) pričakuje njihova hitra rast.”

Tako so izenačitev odmernih odstotkov za moške in ženske, sama izenačitev je sicer precej logično ravnanje, pojasnili iz ministrstva za delo:

“Po koncu prehodnih obdobij bodo zavarovanci za 15 let zavarovalne dobe imeli odmerjeno starostno pokojnino v višini 29,5% pokojninske osnove, za vsako nadaljnje leto vključitve v zavarovanje pa bodo imeli dodatnih 1,36%. Za ženske se odmerna lestvica iz prvega odstavka z namenom preprečitve
padanja pokojnin v vmesnem času uveljavi z dnem uporabe zakona, torej s 1. 1. 2020. Moškim zavarovancem pa se nova odmerna lestvica uveljavi postopoma, in sicer v celoti vstopi v veljavo s 1. 1. 2025, do tedaj pa se vsako leto odstotek za odmero pokojnin rahlo zviša.

Fiskalni svet: Izračunate lahko že zdaj

Celoten odziv fiskalnega sveta je takšen:

“Ob spremembah pokojninske zakonodaje je potrebno predstaviti tudi njene dolgoročne javnofinančne posledice

Fiskalni svet na podlagi javno razpoložljivih podatkov in lastnih ocen ugotavlja, da bi lahko imele nekatere določbe predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ta se trenutno nahaja v javni razpravi,1 pomembne dolgoročne posledice za vzdržnost javnih financ. Zato poziva Vlado, da že v postopku javne razprave, sploh pa ob pripravi tega dokumenta za obravnavo v nadaljnjih postopkih, transparentno prikaže izračune skupnih dolgoročnih javnofinančnih posledic oziroma izračune dolgoročnih javnofinančnih učinkov posameznih določb predlaganega zakona. Fiskalni svet v okviru svojih zakonsko predpisanih nalog preverja skladnost proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili. Spoštovanje fiskalnih pravil predstavlja temelj zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, h kateri v veliki meri prispevajo izdatki za pokojnine. Srednjeročno in dolgoročno povečanje sredstev za socialne transfere, ki izhaja iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, bi lahko brez sprejetja ukrepov, ki bi takšno povečanje nevtralizirali, poslabšalo dolgoročno vzdržnost javnih financ v Sloveniji. Sprejetje predloga zakona bi lahko brez tega že na kratek rok zelo verjetno zaostrilo srednjeročni fiskalni cilj, povzročilo pa bi lahko tudi zahteve po dodatnih fiskalnih naporih zaradi potrebe po izpolnjevanju ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Fiskalni svet zato predlaga, da se izračuni javnofinančnih posledic v nadaljnjem zakonodajnem postopku sprejemanja omenjenega zakona pripravijo in javno objavijo za daljše obdobje oziroma vsaj za obdobje do leta 2040. Gre namreč za zakonodajo, ki med drugim vsebuje določbe o povečanju odmernih odstotkov, ki bi izboljšale gmotni položaj novih upokojencev. Te bi glede na trenuten predlog zakona v polnem obsegu zaradi postopnega prilagajanja stopnje odmernega odstotka pričele veljati šele v letu 2025. V obdobju po letu 2025 se skladno z demografskimi projekcijami pričakuje nadaljnje povečanje števila upokojencev, ki bi bili glede na predlog zakona upravičeni do upoštevanja višjega odmernega odstotka pri odmeri pokojnine. To bi lahko vplivalo na dodatno povečanje javnofinančnih sredstev v obdobju, ko se zaradi pričakovanih višjih stroškov staranja že v osnovnih dolgoročnih scenarijih (kot izhaja iz Poročila o staranju, 2018) pričakuje njihova hitra rast. Predlog zakona sicer vsebuje tudi rešitve, ki spodbujajo k daljšanju obdobja delovne aktivnosti, vendar so učinki tovrstnih ukrepov težje določljivi. Eden od ključnih dejavnikov pri sprejemanju zakonodaje z dolgoročnimi javnofinančnimi učinki mora zato biti ugotovitev, ali so izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ ustrezno naslovljeni.”

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 3.748 times, 3 visits today)

Komentarji (1)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu