Ko lep del države drvi na dopuste, je vlada Marjana Šarca diplomata Janeza Lenarčiča, ki jo je doslej zastopal pri EU, uradno predlagala za najboljše plačano slovensko politično funkcijo. Evropski komisar bo postal uradnik. Kateri resor bo v evropski vladi dobil, je še nejasno, največ pa se je doslej govorilo o področju širitve EU. Ta prihodnja leta ni predvidena. Je pa bil pa v Veliki Britaniji ravno izvoljen nov premier Boris Johnson z motom, da bo njegova država zapustila EU z dogovorom ali brez in to oktobra. V manj kot sto dneh. Johnson ni uradnik.
Čudne ideje SD o odločanju ljudstva
Še stara evropska komisija je novega britanskega šefa vlade obvestila, da lahko na nov dogovor pozabi. So v podobnem položaju kot Slovenija pri arbitraži s Hrvaško. V arbitraži smo, je slišati med kritiki, izgubili dostop do odprtega morja, ki smo ga vedno imeli, in s tem pravice v velikem delu Jadrana, povrhu pa še kup zaselkov na kopnem, a sosedje tega sporazuma zdaj nočejo podpisati, ker so naše sposobne uradnike ujeli, da so v postopku nekoliko goljufali. Evropske unije Velika Britanija ni ujela pri čem takem, je pa tam del politike ocenil, da se jim povezava več ne splača, o tem so na referendumu prepričala nekaj več kot pol ljudi, težava pa je, da številke pri ločevanju zdaj kažejo drugačno sliko in da so lahko še velike težave. Za Johnsona, Veliko Britanijo in EU.
S kandidaturo Lenarčiča je šef vlade Marjan Šarec, ki je bil za mandatarje izvoljen sredi avgusta lani, torej manj kot leto pred Johnsonom, vsaj odpravil ambicije svojih koalicijskih partnerjev, ki so se jim cedile sline po položaju, ki je lahko v prihodnosti izhodišče za prevzem oblasti v državi, če se izkaže, da je Šarec le še eden v vrsti premierov kratkega daha, ki vodijo sami po sebi imenovane stranke. Pred njim sta to bila Alenka Bratušek in Miro Cerar. Nekoliko bolj je Šarcu za zdaj podobna Bratuškova, ki tudi ni nikoli zmagala na nobenih volitvah, na oblast pa jo je pripeljala Zoran Janković, pri katerem je bil kot župan Kamnika nekoč tudi Šarec.
Najbolj odločno je moral Šarec zatreti ambicijo SD in evro poslanke Tanje Fajon. Ti so ob Levici edini glasovali proti Lenarčiču. Fajonova je bila, dokler je z Zoranom Thalerjem (prej LDS) Borut Pahor še kot šef SD ni ponudil za evropsko poslanko, tudi le državna uradnica. No, dopisnica RTVS iz Bruslja. Igra pa Fajonova zdaj kot Boris Johnson: evropska komisarka bi bila, če evropsko komisijo, ki nastaja, podpira ali ne. Pravzaprav ji je nasprotovala, kar je Marjan Šarec uporabil kot argument, zakaj je ni ponudil kot dodatno žensko kandidatko.
Fajonova in SD sta kot argument uporabljala za Šarca skrajno nevarno logiko. Trdila sta namreč, da bi morali vladati tisti, ki so jih ljudje izvolili ali jim vsaj namenili več glasov. V Sloveniji pred dobrim letom SDS Janeza Janše. Na ravni EU pa bi po logiki volilnega rezultat sedež komisarja tudi moral pripasti SDS. Ni čudno, da je Fajonovo Šarec še malo potolkel. Manj burno je bilo pri SAB Alenke Bratušek, ki je tudi ponujala kandidatko, sestro Draga Kosa Marto Kos, ki je bila nekoč že pomembna uradnica v vladi, ki jo je Janez Drnovšek sestavil z Marjanom Podobnika, zadnja leta pa je diplomatka iz politične kvote. Odneslo je Kosa in Kosovo iz Drnovškove vlade, ker sta preveč zagreto rovarila proti Podobniku. Pozneje se je Kosova izkazala še z oglasno kampanjo pred volitvami proti SDS in Janezu Janši, proti se je na drug način v aferi Patria trudil tudi brat.
Ko je Šarec Kosovo zavrnil s kandidaturo le Lenarčiča, so ga iz SAB gladko podprli.
Infrastrukturni projekti stojijo
Najbrž po logiki, da Šarcu vsaj to dolgujejo, ker je prejšnja šefa na volitvah potolčenih vlad Bratuškovo in Cerarja rešil, ko je z njima sestavil vlado in ni nasedel na zgodbe o tem, da morajo državi vladati zmagovalci. SDS se je v parlamentu ob Lenarčiču vzdržala. Po logiki, da je koalicija, ki vlada, sposobna sproducirati tudi še kaj hujšega. Denimo, Fajonovo ali Kosovo.
Prave težave pa ima Šarec tako ali tako z dediščino, ki jo je prevzel od koalicijskih partnerjev, ki jo vidimo, ko država še ne vrta predora Karavanke, ker je z leve nastavljena državna komisija lani onemogočila, da bi delo dobilo turško podjetje, ki bi nekaj krajši tunel na slovenski strani zvrtalo za podobno ceno kot ga že nekaj časa vrtajo na avstrijski strani. Pritožili so se domači konkurenti, ki za vrtanje pričakujejo neprimerno več denarja. Eden od konkurentov je Kolektor Stojana Petriča, ki mu je časopisno podjetje Delo pred leti prodal Dušan Zorko, ki je po brodolomu Boška Šrota, vodil Laško. Razlika v ceni je za kakšne tri nakupe podjetij Delo. Zorko je danes, ob podpori SD, šef državnega podjetja 2TDK, ki odloča, kdo bo gradil drugi tir. Prej je bil tam šef Metod Dragonja iz SAB, ki so ga preselili nazaj na finančno ministrstvo, ko je njegova stranka prevzela infrastrukturo z Alenko Bratušek. Dragonja pa je šel neposredno tja, kjer se deli denar. Tudi na 2TDK medtem razveljavljajo razpise, ker se pojavljajo cenejši ponudniki od Kolektorja, ki pa ne znajo najbolje uporabljati excela. Ali pa ga uporabljajo kot prejšnja vlada Mira Cerarja, da bi posle dobili pravi za dvakrat višjo ceno.
Šarec, ki premier še ni leto in zato še ni mogoče resno ocenjevati, kako se bo vpisal v zgodovino kot vladar, čeprav ga mediji, katerih lastniki so odvisni od vladnega denarja in poslov, že kujejo v nebo, redki opozicijski, pa teptajo v prah in pepel, sicer lahko reče, da z temi infrastrukturnimi katastrofami nima nič, ker je to podedoval od manj sposobnih predhodnikov. Oblasti v preteklosti so torej krive, da bo posledica lanske razveljavitev Darsove izbire turškega podjetja zamuda in krepko višja cena, posel pa bo na koncu morda dobil isti turški ponudnik, ki že spet kandidira z najnižjo ceno. A višjo kot lani. Sploh ne le za drobiž višjo.
A ta izgovor na nesposobneže iz preteklosti ima šibko plat. Razveljavitev za vrtanje karavanškega podjetja že izbranega podjetja se je zgodila v času vladanja Marjana Šarca, “nesposobneži”, ki so mu prinesli takšno ureditev in kadre, ki so odločali, pa so temelj Šarčeve oblasti: SD, SAB, DeSUS in SMC. Predvsem pa: projekt vrtanja v Karavanke, s katerim bi po 50 letih končno vsaj za silo končali avtocestni križ čez državo, še stoji. Kar je bolje kot drugi tir, ki se po 50 letih od prvih načrtov še začel ni.
Da pa ne bo vedno vse sama kritika, bom tokrat koga iz vlade tudi pohvalil: ministra za javno upravo Rudija Medveda, ker je umaknil oznake zaupnosti iz cen in poslov kupovanja ograje na meji s Hrvaško in to z razumno razlago, da ograja ni tak tehnološki dosežek, da bi to, koliko bo stala državo, morali skrivati pred državljani.
S skrivanjem, koliko so plačali, ki je bilo na ravni afriških diktatur, se je v prejšnjem mandatu proslavila vlada Mira Cerarja.
Premier Šarec pa bo zdaj, ko je našel kandidata za evropskega komisarja, odšel na počitnice. Na Hrvaško, je slišati. Kot še številni zaposleni, ki jim je oblast letos povišala regrese.
Mnenja, ali si počitnice, ker veliko več akcije ni bilo opaziti, zasluži, so in bodo različna. Šef največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, denimo, meni, da si dopust Šarec zasluži.
Za nedoločen čas.
Kak dopust bi dodelili šefu vlade, lahko odgovorite v anketi:
Original content here is published under these license terms: | ||
License Type: | Commercial | |
Abstract: | You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee. |