Bodo vladajoči omejili še ceno kepice sladoleda?

Last Updated on: 21st avgust 2019, 10:10 dop

Po padcu znižanja financiranja šolanja otrok na osnovni šoli Alojzija Šuštarja (in še nekaj podobnih) je koaliciji na izredni seji parlamenta uspelo razveljaviti veto državnega sveta na zakon, s katerim parlament niža zaslužke nepremičninskih posrednikov pri oddajanju stanovanj. Posredovanje na trgu je zahtevala Levica Luke Meseca, ker ocenjujejo, da posredniki preveč gulijo najemnike, znižanje marž pa je postavila kot pogoj, da bi še podpirala vlado. Podobno omejitev bi parlament lahko uvedel že lani, a takrat ni bilo dovolj glasov, ker tega, kar je zdaj zahtevala, ni podprla prav Levica.

Kako je Mesec opeharil SMC

Proti odpravi veta je glasoval en sam poslanec vladne koalicije, nekdanji minister Marko Bandelli, še dva iz SAB sta se vzdržala. Vsi drugi vladajoči poslanci, tudi oba manjšinca, so poseg na trg podprli.

Za odpravo veta bi zadoščalo 46 glasov, Levici je uspelo zbrati 51 glasov poslancev. Pomislekov pa je bilo sicer kar nekaj. Iz SMC so se začudili, ker so skoraj enake omejitve, ki jih je na koncu mandata predlagala vlada Mira Cerarja in jih je tudi z vetom ustavil državni svet, lani propadle zaradi ne podpore Levice, ki jih zdaj sama predlaga. Gregor Perič (SMC) je to, kako so jih Mesčevi “opeharili”, opisal tako:

“Na koncu naj še enkrat spomnim, da je bil v mandatu prejšnje vlade predlagan nov Zakon o nepremičninskem posredovanju. Zakon po izglasovanem vetu v Državnem zboru ni dobil zadostne podpore, njegov cilj pa je bil isti kot cilj tega zakona danes torej zaščita potrošnikov v prometu z nepremičninami. Še več. V obeh primerih so bile problematizirane vsebinsko enake rešitve in samo ugibamo lahko, zakaj.”

Iz vladnih in koalicijskih strank pa je bilo slišati tudi o kršenju ustave in pravil Evropske unije.

Reberšek: Boste tudi sladoled?

Kako na to opozarjata poslanec NSi Reberšek in SAB Rajh navajam podrobneje:

ALEKSANDER REBERŠEK (NSi): “Veto je priložnost, da koalicija premisli o svojem ravnanju. Bo v slovenski politiki sedaj zavestno kršenje Ustave postalo politična norma, nekaj, kar se lahko stori z levo roko? Bomo od sedaj naprej kar z zakonom določili, koliko lahko stane kepica sladoleda? Jutri se nam bo zdelo, da so previsoke cene avtomehaničnih storitev in bomo z zakonom omejili uro avtomehanika na 15 evrov bruto? Z zakonom po vaši oceni rešujete problem premajhnega števila najemnih stanovanj, previsokih najemnin in dejstva, da se najemne pogodbe sklepajo za prekratek čas – vse z namenom zaščititi najranljivejše družbene skupine. Odkrito morate povedati, da s tem zakonom ne rešujete ničesar. Še več bo črnega trga, oddajanja nepremičnin na črno, manj pobranih davkov, nepremičninski posredniki teh poslov ne bodo več delali s tem pa se bo poslabšala pravna varnost ravno najranljivejših skupin.
Kaj pa bi morali narediti? V Sloveniji je ogromno praznih in nezasedenih nepremičnin. Ogromno ljudi je, ki so ostali v velikih hišah ali pa so določene hiše popolnoma prazne. Vprašajte se, zakaj teh nepremičnin ne ponudijo v najem. Pa bom jaz vprašal vas – bi jih vi ponudili v najem ob sedanjih davkih in pravnem varstvu najemodajalcev? Stopnja davka na oddajo v najem je 25 %. Torej v enem letu najemodajalec da državi 3 mesečne najemnine. To je veliko, še zlasti, če pogledamo riziko. Ogromno je primerov v Sloveniji, ko najemniki niso plačali najemnin, niso plačevali različnih stroškov, komunalne položnice, elektrike. Da ne omenjam dejstva, da so velikokrat najemniki stanovanje uničili – in kaj lahko stori najemodajalec? Praktično nič.
Če ima problematičnega najemnika, ga zelo težko odslovi iz stanovanja. Torej bi bilo treba najemodajalce ustrezno zaščititi za primere, ko najemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti. Ne more biti zavarovan zgolj najemnik, najemodajalec pa je v popolnem podrejenem položaju. Na koncu mu ostane uničeno stanovanje, kup neplačanih računov in sodni stroški, da najemnika sploh lahko odslovi iz stanovanja. In kaj se dogaja? Lastniki praznih nepremičnin se za najem ne odločijo, ravno iz prej naštetih razlogov.
Z zakonom želite reševati visoke cene nepremičnin – edini način, da se to reši, je večja ponudba. Stopnja neprofitne najemnine je ostala neusklajena že od lega 2006, zato ni gradnje javnih neprofitnih stanovanj. Če se investitorju ne bo splačalo graditi, ne bo novogradenj, ne glede na vaš zakon. Novogradenj bo enako kot pretekla leta – praktično nič.

ANDREJ RAJH (SAB): ” Ukrepe, ki jih predlagatelj navaja za ustvarjanje večjih možnosti pridobitve primernega stanovanja vidimo kot morebitno nedovoljeno poseganje države v prosti trg. Svobodna gospodarska pobuda oziroma pogodbena svoboda zagotovljena s 74. členom Ustave obsega tako svobodo sklepanja pogodb, svobodo vsebinskega urejanja kot svobodno oblikovanje tipa zaveze. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Pri tem predlagatelj ne izhaja iz sistemskih neravnovesij ali zlorab na trgu temveč operira s pavšalnimi navedbami. Kot socialno liberalni stranki se nam zdi sporno, da za dejavnost, ki se odvija na prostem trgu, uvajamo dodatno regulacijo. Da se torej oceniti, da ima v konkretnem primeru zakonodajalec prej široka pooblastila za oblikovanje gospodarske politike in uresničevanje njenih ciljev. Predlagatelj želi preko novele Zakona o nepremičninskem posredovanju nasloviti oziroma reševati težave najemnikov stanovanj. V resnici pa vzrok za pobudo predlagatelja tiči v povpraševanju po stanovanjskih nepremičninah, ki je močno preseglo ponudbo. Povečanje potrebe po nastanitvenih zmogljivostih so idealne za napihovanje cen, lastniki nepremičnin bodisi kot prodajalci bodisi kot najemodajalci pa situacijo s pridom izkoriščajo. Najemniki resda plačujejo cene, ki v določenih regijah dosegajo vrtoglave zneske, vendar sem prepričan, da se bomo s problematiko učinkoviteje spopadli na drug način, in sicer z odpravo anomalij vezanih na pomanjkanje urbanistično primernih zemljišč z odpravo dolgotrajnih postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja, z uskladitvijo vrednosti točke za določitev neprofitne najemnine in reševanjem drugih problemov, ki omejujejo obseg ponudbe. Stanovanj primanjkuje in od tod izvira glavnina težav o kateri govorimo danes. V stranki SAB smo svoje poglede podrobno predstavili v zakonodajnem postopku. Na te in druge pomisleke naj v sprejemu sprejete novela odgovori Ustavno sodišče.”