Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Vlada prezrla jezika manjšin, ko predlaga znakovni jezik v ustavi

Last Updated on: 10th julij 2019, 07:14 dop

“Vlada bi kot ustavno kategorijo uvedla zgolj slovenski znakovni jezik,” sta o vladnem predlogu spremembe ustave, da bi v ustavo vpisali še dodaten uradni jezik, o katerem bo danes prvič razpravljala ustavna komisija, opozorila predstavnika narodnosti Felice Žiža in Ferenc Horváth. Predsednik ustavne komisije Branko Grims (SDS) je oba manjšinca danes povabil na to prvo sejo, kjer se poslanci dogovarjajo, kako bi delali in morda še ustanovijo skupino strokovnjakov, ki jim pomaga v postopku.

Manjšinca: Uradnih jezikov je več

Manjšinska poslanca vlado opominjata, da imamo ob slovenskem še dva uradna jezika v državi in predlagata, da se v ustavi poleg slovenskega znakovnega jezika smiselno uredita tudi raba italijanskega in madžarskega znakovnega jezik, če ga že vpisujemo v ustavo. Predlagala sta tudi, da bi na sejo ustavne komisije vabili predstavnike gluhih in naglušnih pripadnikov italijanske in madžarske narodne in ne le slovenskih.

To je drugi postopek spreminjanja najvišjega pravnega akta, ki ga v tem mandatu začenja ustavna komisija. Prvi je o predlogu SDS, da bi poenostavili izvolitev vlade po volitvah in zamenjave vlade in ministrov med mandatom, kjer se poslanci na prvi seji zaradi velikih razlik v pogledih niso uspeli dogovoriti niti, ali bi ustanovili strokovno skupino.

Vlada za znakovni jezik v ustavi predlagala novo določbo ustave, ki bi se glasila tako:

»62.a člen
(slovenski znakovni jezik)
Slovenski znakovni jezik je jezik skupnosti uporabnikov slovenskega znakovnega jezika.
Za zagotavljanje enakega položaja oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, v družbi država izvaja jezikovno politiko za varovanje in razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja zakon.«.

Zgodovina sprememb ustave kaže, da imajo možnosti za uspeh predlogi sprememb, ki le malo spremenijo, ki so reklamna finta. Na ta način so leta 2000 poslanci v ustavo vpisali, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov posameznim kandidatov, ki ga seveda nimajo. V prejšnjem mandatu pa so vladajoči na tak način z velikim pompom v ustavo vpisali pravico do pitne vode. Pobudo je s podpisi v DZ prinesel Brane Golubović, ki je bil takrat le bivši poslanec PS Zorana Jankovića. Danes je vodja poslanske skupine LMŠ Marjana Šarca. Pravico do čiste pitne vode je večina poslancev v ustavo vpisala s pojasnili, da je to nujno, da bi potem s popravki zakonov lažje dosegli pomembne spremembe. Do danes še nihče ni predlagal niti ene same spremembe zakonov.

Predsednik opozicijske SDS Janez Janša, pri glasovanju o vodi v ustavi se je ta stranka vzdržala, je takrat opozoril, da se nobeni od 28 držav članic EU ni zdelo smiselno zapisati pravice do vode v ustavo, ker je to samoumevno, in dodal: »Vi ste si tu izmislili nevarnost, problem, ki je umeten, in zdaj govorimo o tem, kako to uspešno rešujemo. Vržeš si poleno na cesto, rečeš, oh, glejte, ovira, odstraniš oviro in si uspešen. Genialno! A kaj imajo ljudje od tega?«

Ob Šuštarju poskus propadel

V prejšnjem mandatu so poslanci razpravljali še o še dveh spremembah ustave: o poenostavitvi imenovanja vlade po volitvah, kar je tudi takrat predlagala SDS, in o drugačnem financiranju zasebnih osnovnih šol, kar je predlagal Matjaž Han (SD), da bi obšli razsodbo ustavnega sodišča, da mora oblast dati več denarja za šolanje otrok na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ker je ureditev nepoštena. Obe omenjeni spremembi sta propadli, ker zanju ni bilo dovolj podpore. Spremembe ustave, da ne bi spoštovali sodbe ustavnega sodišče o financiranju osnovnih šol v tem mandatu z leve niso ponovno predlagali, ker je jasno, da zaradi slabšega rezultata na volitvah niti teoretično ne morejo več do večine. Poskušajo pa neustavnost uzakoniti, prav danes bo o tem, da bi še znižali financiranje te osnovne šole, razpravljal odbor za izobraževanje, julija pa odločal državni zbor.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu