Predvolilno: Primorski status ruskega Krima

V torek prihodnji teden se bo končala redna aprilska seja DZ, ki se začne v ponedeljek, je danes potrdil kolegij predsednika državnega zbora Dejana Židana (SD), ki ga je tokrat vodil podpredsednik Jože Tanko (SDS). Poslanci bodo hitri, ker vlada ne deluje. Kar tri od le štirih sprememb zakonov, o katerih bodo govorili, predlagajo poslanci sami. Večino vladajoči poslanci. Kako hud je prosti tek vlade, kaže, ker bo vsebinsko najpomembnejše odločanje, ki ga je s koalicijskimi poslanci predvolilno predlagal kandidat za evropskega poslanca Matjaž Nemec (SD), da bi po novem praznovali priključitev (aneksijo) Primorske in ne več vrnitve k matični domovini, kar je bilo kot praznik, ki ni dela prost dan, uzakonjeno v času prve vlade Janeza Janše (SDS) leta 2005. Na kratkem kolegiju je Tanko pojasnil, da bo DZ o znižanju obdavčitve regresov predvidoma odločal na izredni seji 25 aprila.

Zveza borcev za rusko rešitev

Primorska bo, če leva večina novost uzakoni, s tem dobila status nekakšnega polotoka Krim, ki so ga Ukrajini anektirali Rusi ali Štajerske, ki so si jo je z anšlusom nekoč priključila nacistična Nemčija. Spremembo, ki jo predlagajo z leve, je odločno podprla Zveza borcev, ki jo vodi nekdanji obrambni minister SLS Tit Turnšek. Ta trdi celo, da je to njihov predlog. Izjavo lahko preberete tukaj. Turnšek je kot obrambni minister SLS iz vlade Janeza Drnovška moral odstopiti, ko je njegovim vojaškim obveščevalcem na Hrvaško zataval obveščevalni kombi poln najnovejše tehnologije za prisluškovanje, ki so ga tam zajeli prometniki sosednje države. Zveza borcev je bila ena od vladajočih skupin prejšnjega totalitarnega sistemu, v katerem so bile druge stranke prepovedane, združevala pa je tudi nekdanje oficirje jugoslovanske partijske vojske (JLA). Na posnetku Turnšek s prejšnjo ministrico za obrambo Andrejo Katič (SD) pred letom podpisuje pogodbo, da bo država njegovo organizacijo sofinancirala z več kot pol milijona evrov, skupaj je devet veteranskih organizacij takrat dobilo 1,5 milijona evrov, največ seveda prav ZZB:

Podpis dogovora o sofinanciranju šefa ZZB Tita Turnška z nekdanjo ministrico za obrambo Andrejo Katič (SD) Foto: ministrstvo za obrambo

Nemec, koalicijski poslanci in Zveza borcev trdijo, da so priključitev Primorske ljudje na Primorskem praznovali vedno in s tem trdijo, da se ljudje tam požvižgajo na zakon, ki datum in vsebino praznovanja določa od leta 2005. Da je spreminjanje imena praznika nespametno ravnanje, ki bo ponudilo predvsem municijo nacionalistom na obeh straneh meje, so v DZ zadnje tedne opozarjali iz opozicijske SDS, ki so tudi zavračali trditve o vsesplošnem ignoriranju zakona o državnih praznikih na Primorskem v zadnjih letih. Še ostrejši je bil kandidat za evropskega poslanca SNS Zmago Jelinčič, ki je Nemca in druge predlagatelje obtožil kar izdaje države.

Sprememba je predlagana iz predvolilnih razlogov. Povsem enako spremembo imena praznika so poslanci prejšnje vladne koalicije (SMC, DeSUS, SD) in Levice v paketu množice predvolilnih sprememb zakonov predlagali tudi lani tik pred volitvami poslancev. Takrat so skušali zagotoviti še kolektivne manjšinske pravice narodom SFRJ, s čemer bi kršili ustavo, in privilegirane pokojnine kulturnikom. Vse to je, ker so jih prehitele volitve, končalo v košu za smeti. Ta razplet je bil dober za državo.

Dohodninski predvolilni bonbončki

Primer, kjer je vlada zamudila, bo v torek še odločanje o znižanju dohodninskih obveznosti ljudem. Pred poslanci bo predlog opozicijske SDS za zvišanje splošne dohodninske olajšave in znižanje dohodnine v vseh razredih, s čemer bi povprečno neto plačo letno povišala za 720 evrov. S tem predlogom je SDS prehitela vlado, ki predlaga znižanje dohodnine pri regresih. Ker ima prvi predlog prednost, DZ govori o opozicijskem in ne vladnem predlogu. Predlog SDS, ki bi državni proračun oslabil za okoli 387 milijonov evrov, bodo koalicijski poslanci precej zanesljivo zavrnila, da bi po tem lahko začeli uzakonjati oprostitev dohodnine pri regresih, ki bo po oceni vlade težka najmanj 90 milijonov evrov. A to le, če se regresi ne bodo povišali v primerjavi s preteklostjo. Vlada meni, da se bodo zaradi davčnih ugodnosti, ki jih predlaga. DZ bo, kot kaže, o nižanju obdavčitve regresov odločal 25. marca. Kako dramatično s temi spremembami vlada zamuja, dokazuje, ker predlagajo retroaktivno veljavo in kup postopkov vračanja preveč plačane dohodnine in raznih prispevkov, ker zakon ni spremenjen in še nekaj časa ne bo, regrese pa po državi delodajalci že lahko izplačujejo. DZ bo v torek razpravljal še o ublažitvi standardov za prostovoljne gasilce, kdaj smejo voziti gasilska pravila, kar so predlagali poslanci iz vladnih in koalicijskih strank in bo najbrž soglasno “šlo skozi”.