Migranti: Že marca rekord črnih prehodov meje

Last Updated on: 15th april 2019, 08:41 dop

Za azil je marca letos zaprosilo skoraj trikrat toliko migrantov, ki so prišlo na črno čez mejo, kot marca lani. Število prosilcev za azil je že podobno kot je bilo maja lani, tik pred volitvami poslancev, ko je čez mejo na črno v enem mesecu prišlo 1283 migrantov, zaradi česar so takrat plat zvona začeli biti iz Avstrije, v Sloveniji pa so največji mediji, najbrž zaradi predvolilnega časa, to dogajanje v glavnem spregledali. Na soočenjih strank je bila glavna tema domnevni sovražni govor. Na veliko povečanje v marcu kažejo podatki, ki jih je zadnji teden objavilo notranje ministrstvo o tem, koliko migrantov je zaprosilo za azil. Le ena od posledic je, da je Avstrija pri Evropski uniji napovedala ponovno podaljšanje nadzora na meji proti Sloveniji, ker ta ne zagotavlja ustreznega mejnega nadzora. “Tak ukrep je neupravičen in nesorazmeren in ni nobenega razloga zanj. Dejstvo je tudi, da me avstrijski minister za notranje zadeve o podaljšanju ni obvestil,” se je včeraj odzval notranji minister Boštjan Poklukar.

Veliko rast je policija napovedala

Da pričakujejo “velik porast števila ilegalnih prehodov meje” je že prejšnji mesec sporočila policija, ki je opozorila tudi, da velik delež migrantov potem zahteva azil, ker jim to omogoči pomoč naše vlade pri tihotapljenju naprej na zahod. Statistik o številu vseh prečkanj meje na črno za marec policija še ni objavila. Podatki o številu prošenj za azil, s strukturo od kod so prosilci (s klikom na fotografijo, jo lahko povečate), pa so takšni:

Zelo se je povečalo predvsem število migrantov iz Alžirije, ki jih je bilo prejšnji mesec 111. V lanskem letu več le maja: 113. Na drugem mestu so prosilci za azil iz Maroka, ki jih je bilo prejšnji mesec 61. Lani jih je bilo največ februarja: 33. Na tretjem mestu so prosilci za azil iz Iraka, ki jih je bilo marca letos 38, lani jih noben mesec ni bilo toliko. Še največ pa avgusta: 30.

Naša oblast z relativno odprto mejo omogoča migrantom, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU in bi jih na meji morali zavrniti, beg preko države na zahod, pri tem tihotapljenju pa vlada tudi logistično pomaga. Ko migrantom uspe priti na črno čez mejo, ki je slabo varovana, morajo le zahtevati azil in zanje ni več pristojna policija. Kako niha število prehodov na črno čez mejo po mesecih, ki jih zazna policija, a še brez letošnjega marca, kaže grafika:

Politika vladnega urada za begunce, ki prevzame odgovornost za “prosilce za azil”, je, da jih prepeljejo v azilni dom, od tam pa lahko takšni prosto potujejo, kamor želijo. Velikanska večina “prosilcev” izgine, še preden država odloči, ali imajo res pravico do azila. Odpotujejo naprej v zahodne države, kar je bil ves čas njihov cilj.

Resnih skoraj že zanemarljivo malo

Na notranjem ministrstvu v teh primerih sčasoma ustavijo postopke, ker je “azilant” izginil. Slovenski sistem je razlog, da se množice migrantov iz različnih držav zgrinjajo v BiH. Podatki, da azilni sistem naše države služi predvsem za tihotapljenje, število tistih, ki res dobijo azil, pa je skoraj zanemarljivo majhno, so takšni:

Ob težavah, ki jih imajo v BiH, je posledica odprte meje in luknjičavega azilnega sistema mejni nadzor proti nam drugih evropskih držav, ki pa tudi ni zelo učinkovit, ker se mu večina “prosilcev za azil” izmuzne, ko izgine iz Slovenije. Avstrijski policisti so nam, je ta teden sporočil MNZ, v prvih treh mesecih letos vrnili samo petnajst oseb. Na odločitev Avstrije, da bo mejni nadzor proti nam še podaljšala, se je notranji minister Boštjan Poklukar odzval tako:

“Varovanje schengenske meje je naša absolutna prioriteta. To delamo zelo dobro in učinkovito. Stališče Slovenije glede nadzora Avstrije na notranji meji s Slovenijo ostaja nespremenjeno. Tak ukrep je neupravičen in nesorazmeren in ni nobenega razloga zanj. Dejstvo je tudi, da me avstrijski minister za notranje zadeve o podaljšanju ni obvestil. A kljub temu – vsi vemo, kaj se trenutno dogaja na Zahodnem Balkanu, predvsem v Severni Makedoniji in Grčiji. Migracije se povečujejo, zato smo pripravljeni na skupno sodelovanje z vsemi državami tako na Zahodnem Balkanu kot z ostalimi državami in seveda tudi z Avstrijo.”