Pokojninski sistem bo glavna točka današnjih vprašanj poslancev premieru Marjanu Šarcu. Vlada napoveduje višanje pokojnine z višjim odmernim odstotkom in podaljšanje delovne dobe do 67 let. Kar trije, Danijel Krivec iz opozicijske SDS in koalicijska Franc Jurša (DeSUS) in Miha Kordiš (Levica), so napovedalo vprašanja s tega področja. Ljudmilo Novak (NSi) bo zanimalo, zakaj je Šarec dal košarico evropskemu parlamentu in tam ta teden ne predstavlja svoje vizije razvoja Evrope kot drugi premieri evropskih držav. Zadnji, Dušan Šiško (SNS), bo spraševal o oskrbi s pitno vodo na področju Krškega.
Parlament dan sicer začel z zaslišanjem dveh kandidatov za ministre, ki jih je predlagal premier Marjan Šarec pred odbori. Namesto Jureta Lebna premier za okolje ponuja Simona Zajca, ki je bil doslej Lebnov namestnik, namesto ministra za zdravje Sama Fakina pa nekdanjega direktorja Semenarne Aleša Šabedra, ki je zadnje leto vodil Klinični center. Če se ne zaplete bi lahko bila nova ministra izvoljena sredi tedna. Poslanska vprašanja bodo opoldne preteklosti je imela opozicija tri, enega pa koalicija. A v tem mandatu je šef DZ Dejan Židan (SD) pravico do dodatnega vprašanja na vsaki seji dodelil še koalicijski Levici Luke Meseca, ker je ta dosegla sporazum s petimi vladnimi strankami, kako bodo skupaj vladali in to stranko hkrati razglašali za opozicijo.
Šarec: Pri pokojninah ni mogoče vse
Na vprašanje o reformi pokojninskega sistema je premier Šarec poslancem odgovarjal že na prejšnji seji pred slabim mesecem, ko ga je o tem spraševala Maša Kociper (SAB). Takrat je opozoril, da država že zdaj na leto namenja približno milijardo evrov za kritje razlike med vplačanimi prispevki in izplačili pokojnin. Pokojninska blagajna se bo letos okrepila na 5,5 milijarde evrov, kar je zvišanje za okoli 4 odstotke na prihodkovni in odhodkovni strani, je povzel in ocenil, da se razmerje med delovno aktivnim in preostalim delom prebivalstva ob visoki gospodarski rasti izboljšuje, a ne v zadostni meri. Država mora vedno gledati na javno finančno vzdržnost, je opozoril premier in nadaljeval:
“Seveda je lepo upokojencem reči, tole in tole boste dobili, ampak moramo to nekje tudi zagotoviti. Uskladitev pokojnin za 2,7 odstotka, ki velja od 1. januarja, državo stane skoraj 137 milijonov evrov. In to ni zadnje zvišanje, zgodilo se bo še eno zvišanje. Potem bodo pokojnine višje za okoli štiri odstotke. Pri 500 evrih to pomeni za 21 evrov višjo pokojnino konec leta, pri 800 evrih pa za 34 evrov višjo, kar za povprečnega upokojenca seveda ni ravno veliko. V denarnici se mu to pozna zelo malo, proračun je pa zelo obremenjen, ker, kot sem prej navedel, imamo 616 tisoč upokojencev. Zato je letni dodatke za upokojence že vrsto let predmet usklajevanj, vezanih na vsakokratno seveda proračunsko kondicijo tako države kot tudi pokojninske blagajne.”
Večji problem bo, je ocenil premier, doseči dolgoročno vzdržen sistem, za kar bo potrebno tudi premikanje upokojitvene starosti in da bodo mladi prej vstopili na trg dela in ga kasneje zapustili. Dejal je: “To je naš bistveni problem, da prepozno vstopamo na trg dela in ga prepozno zapustimo. Ko sem pa govoril z danskim premierjem, je rekel celo, da bodo zvišali do 75. leta, da imajo projekcije, tako da ne vem, kako bodo to ljudje preživeli, ampak cela Evropa ima te probleme.”
Poviševanje odmere postopoma
O spremembah, ki jih pripravlja vlada v pokojninskem sistemu, je šef vlade povedal, da gredo v smeri dviganja odmernega odstotka, za moške in za ženske se bo odmerni odstotek za 40 let delovne dobe določil v višini najmanj 63 odstotkov, obenem pa se bo priznala skrb za otroke. Bodo pa, je napovedal Šarec, zvišanja razpotegnjena čez več let, da bi zagotovili javno finančno vzdržnost, stabilnost. Premier je še dejal:
“Če ne bomo imeli javnih financ stabilnih, potem bo vse zaman. Zvišanje odmernih odstotkov pa bo seveda posledično pomenilo višjo socialno varnost tudi za prejemnike invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Izhodišča, ki jih pripravljajo na ministrstvu pa seveda vključujejo tudi eno zelo pomembno zadevo, to pa je tako imenovani dvojni status. Se pravi, da upokojenci lahko tudi delajo in hkrati seveda plačujejo vse prispevke. Ministrstvo to pripravlja in ko bo zadeva zrela za javno razpravo, jo bomo tudi opravili.”
Original content here is published under these license terms: | ||
License Type: | Commercial | |
Abstract: | You may read the original content in the context in which it is published (at this web address). You may make other uses of the content only with the written permission of the author on payment of a fee. |