Pred potrditvijo proračuna so vladne stranke z Levico Luke Meseca včeraj parafirale “sporazum o sodelovanju”. Nekaj časa je bilo napeto. Levica je vsebino usklajevala predvsem z Listo Marjana Šarca, kar je sprožilo precej nezadovoljstva v drugih strankah. Dogovarjanje le z LMŠ, kaj bodo delali ministri iz drugih vladnih strank, so iz Levice načrtovali tudi za prihodnje. Predsednik DZ Dejan Židan je včeraj skoraj že brez vsakega dogovora začel glasovanje o proračunu, Luka Mesec se je že pripravljal, da bi javno razglasil, da bo Levica, ki je že doslej imela podoben sporazum o sovladanju, poslej v pravi opozicijski vlogi (in ne le navidezni), a potem je Brane Golubović (LMŠ) dosegel odmor, v katerem so sporazum rahlo popravili (o načinu usklajevanja) in ga parafirali. Kdaj bo podpisan, še ni znano.

Objavljam celotno končno parafirano verzijo, ki je deloma podobna lanskemu dogovoru, ki je omogočil izvolitev vlade, Levica pa tistega dogovora, ki je bil tudi parafiran, na koncu ni podpisala. Povod za spor je bil, ker je premier za svojega državnega sekretarja za nacionalno varnosti imenoval Damirja Črnčeca, ki za Levico ni bil sprejemljiv. S sporazumom se vladne stranke, kot že v preteklosti, zavezujejo, da bodo svojo koalicijsko partnerico Levico razglašale za opozicijo vladi, ki jo je ta izvolila in ji omogoča delovanje.

Celoten sporazum šesterčka

“Sporazum o sodelovanju med strankami Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije in Levico za leto 2019

Preambula

Stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado (Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, DeSUS ter Stranka Alenke Bratušek) in opozicijska stranka Levica sklepamo sporazum o podpori opozicijske stranke Levica manjšinski vladi.

Stranke, podpisnice sporazuma, uvodoma ugotavljamo, da so volivci na državnozborskih volitvah dne 3. 6. 2018 zavrnili projekt desnice ter se večinsko izrekli levo in sredinsko. Zaradi tega spoznanja se stranke podpisnice, kljub nekaterim temeljnim razlikam v svojih političnih stališčih, zavezujemo k projektnemu sodelovanju, da bi v mandatu 2018–2022 v največji možni meri udejanjile večinsko voljo ljudstva, izraženo na volitvah.

Sodelovanje v letu 2018 je omogočilo imenovanje mandatarja in vladne ekipe ter sprejem pomembnih ukrepov za izboljšanja socialnega položaja najranljivejših skupin prebivalcev z dvigom minimalne plače na čelu. Kljub nekaterim temeljnim razhajanjem, ki so se manifestirala tudi v dosedanjem sodelovanju, ugotavljamo, da obstaja dovolj skupnih točk za sklenitev sporazuma.

Ta sporazum določa vsebinske in formalne okvire projektnega sodelovanja med vladno koalicijo ter stranko Levica. Na vsebinski ravni opredeljuje področja, kjer stranke podpisnice sodelujemo, in področja, kjer se stranke podpisnice v svojih stališčih razhajamo. Na formalni ravni pa določa postopke in načine usklajevanja med podpisnicami sporazuma.

Vse stranke podpisnice sporazuma se zavedamo, da je vsak ukrep predhodno potrebno ovrednotiti v luči javni financ. Vsak naveden ukrep bo sproti usklajevan in voden skupaj z ministrstvom pristojnim za posamezno področje. Poleg tega se vse stranke zavedajo, da je lahko iz objektivnih razlogov pride do časovnega zamika izvedbe samega projekta. V takem primeru je potrebno razloge jasno opredeliti in poiskati rešitev s katero se bodo strinjale vse partnerice podpisnice sporazuma.

Vsebinsko smo stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, in stranka Levica kljub razlikam našle skupne rešitve za ključna področja v koalicijski pogodbi (ki je priloga tega sporazuma):

● izboljšanje kakovosti in dostopnosti javne zdravstvene oskrbe;

● zmanjšanje stopnje revščine;

● dvig minimalne plače nad raven praga tveganja revščine in izločitev dodatkov iz njene definicije;

● dvig in ureditev pokojnin;

● spodbujanje rednih zaposlitev, boj proti prekarnosti in za krepitev ekonomske demokracije ter zadružništva;

● izboljšanje infrastrukture javnega potniškega prometa;

● izboljšanje dostopnosti najemnih stanovanj;

● prehod na obnovljive vire energije in omejevanje onesnaževanja;

● skrb za dobrobit živali;

● trajnostno naravnano kmetijstvo in ohranitev podeželja;

● razvojna usmerjenost s povečanjem javnih sredstev za izobraževanje, raziskovanje in kulturo;

● krepitev demokracije z reformo medijske zakonodaje ter povečanjem vpliva državljank in državljanov na izbor nosilcev političnih funkcij ter izvajanje politik;

● zavezanost miru in nenasilju v mednarodnih odnosih.

Levica kot opozicijski partner manjšinske vlade se lahko izvzema iz izvajanja ukrepov (v skladu s 5. členom te pogodbe), če utemelji, da bodo njihove posledice:

● privatizacija podjetij v lasti države;

● manjšanje pravic zaposlenih ali povečevanje prekarnosti;

● povečevanje družbenih neenakosti;

● omejevanje človekovih pravic in svoboščin;

● podrejanje učnih in raziskovalnih procesov gospodarstvu;

● višji izdatki za obrambo;

● vstopanje tujega kapitala v slovensko infrastrukturo ali njena privatizacija;

● nižanje okoljskih standardov;

● zunanjepolitični ukrepi, ki ne izhajajo iz kulture miru in nenasilja.

UVODNE DOLOČBE

1. člen

Sporazum o sodelovanju (v nadaljevanju: sporazum) sprejemamo z namenom definiranja načina usklajevanja stališč in načrtovanja skupnih projektov med opozicijsko stranko Levica ter strankami Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek in Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ki tvorijo manjšinsko vlado (v nadaljevanju: stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado).

2. člen

Vsebinsko izhodišče sporazuma je besedilo koalicijskega sporazuma, ki so ga stranke Levica, Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek in Demokratična stranka upokojencev Slovenije oblikovale v ponedeljek, 30. 7. 2018.

3. člen

Načini komuniciranja in obveščanja

Vsa sporočila na podlagi tega sporazuma se posredujejo sočasno na elektronske naslove predsednikov strank, ki tvorijo manjšinsko vlado, in koordinatorja Levice, sekretarjev strank, podpisnic sporazuma, ali njihovih pooblaščencev, predsednika državnega zbora, kontaktne osebe, ki jo določi predsednik državnega zbora, ter vodij in sekretarjev poslanskih skupin strank, podpisnic tega sporazuma.

4. člen

Odnosi med podpisniki

Podpisniki sporazuma si bodo prizadevali sporazumno reševati odprta vprašanja in morebitna nesoglasja.

USKLAJEVANJE IN NAČRTOVANJE POLITIK

5. člen

Avtonomija partnerjev

Podpisniki sporazuma so stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, in stranka Levica kot zunanji opozicijski partner manjšinske vlade. Stranko Levica, enako kot stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, zavezujejo koalicijska pogodba, usklajena 30. 7., in ta sporazum, njegove priloge ter dogovori koordinacije Levice z manjšinsko vlado.

Stranka Levica ima kot zunanji partner vlade pravico, da se izvzame z nekaterih področij sodelovanja, ki jih opredeljuje preambula. Partnerji se zavezujejo, da bodo glede vseh ukrepov skušali najprej najti kompromis z Levico. Šele če to ni mogoče, se lahko Levica izvzame, s tem pa dobi vladna koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah.

Ob tem ima stranka Levica pravico, da njeni poslanci v državnem zboru avtonomno:

– postavljajo poslanska vprašanja in pobude,

– zahtevajo sklice nujnih sej odborov DZ, ob možnem predhodnem usklajevanju,

– vlagajo zakone in druge akte na sejah DZ z vnaprejšnjo najavo, kot jo opredeljuje ta sporazum.

Stranka Levica je po predhodnem usklajevanju zavezana k podpori vladni koaliciji pri naslednjih glasovanjih:

– imenovanje mandatarja za sestavo vlade,

– imenovanje predsednika in podpredsednikov DZ,

– imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles v DZ ter

– sprejem proračun in rebalansa proračuna ter vseh proračunskih dokumentov

Stranka Levica je, po predhodnem posvetovanju, zavezana k nenasprotovanju listi kandidatov za ministre in kandidatom, ki nadomeščajo ministre, ki jim je prenehala funkcija.

6. člen

Koordinacija Levice z manjšinsko vlado

Za koordinacijo izvajanja tega sporazuma skrbita predsednik vlade in koordinator Levice, sodelovanje v Državnem zboru pa koordinirata poslanski skupini Levice in Liste Marjana Šarca.

Pri koordinaciji sodelujejo tudi predstavniki vseh ostalih koalicijskih strank.

7. člen

Določanje programa dela in časovnic

Program dela in časovnico izvedbe projektov določa Časovnica izvedbe projektov, ki je priloga tega sporazuma.

8. člen

Potrjevanje proračuna Republike Slovenije

Proračun in proračunske dokumente kot ključne akte usklajevanja obravnava posebna delovna skupina.

Stranka Levica mora kot zunanji partner vlade biti vključena že v začetni fazi v postopke priprave proračuna, oziroma rebalansa proračuna, in ostalih proračunskih aktov.

9. člen

Vrste projektov

Podpisniki sporazuma identificirajo tri (3) vrste projektov, pri katerih sodelujejo oz. se usklajujejo. To so:

● partnerski projekti,

● partnerski projekti, katerih nosilec je Levica, in

● ostali projekti manjšinske vlade.

Partnerski projekti so projekti, ki so jih podpisniki uskladili v Časovnici izvedbe projektov, ki je priloga tega sporazuma. Pri njihovem izvajanju sodelujejo manjšinska vlada in podpisnice sporazuma.

Partnerski projekti, katerih nosilec je Levica, so projekti, ki so jih podpisniki uskladili v Časovnici izvedbe projektov, ki je priloga tega sporazuma, in jih kot nosilec izvaja Levica.

Ostali projekti manjšinske vlade so projekti, ki jih v skladu z vsebino koalicijske pogodbe vodi vlada, Levica pa se do njih opredeli ob začetku obravnave v Državnem zboru.

10. člen

Izvajanje partnerskih projektov

Za izvajanje partnerskih projektov se ustanovijo delovne skupine, ki so sestavljene iz predstavnikov vlade in predstavnikov podpisnikov sporazuma.

Nosilec partnerskih projektov je vlada oz. zanjo področna ministrstva. Za sklicevanje sestankov delovne skupine je zadolžen nosilec projekta. Sestanki delovne skupine potekajo najmanj enkrat mesečno. Zapisnike sestankov vodi nosilec projekta, ki je dolžan zapisnik v tednu dni od sestanka posredovati na način, ki je določen s 3. členom tega sporazuma.

Časovnica izvedbe projektov, ki je priloga tega sporazuma, določa osnovne vsebinske usmeritve za delovanje delovnih skupin ter časovnico izvedbe.

Delovna skupina mora do roka, ki je predviden v časovnici zakonodajni predlog uskladiti, Vlada pa sprejeti in v državnozborsko proceduro posredovati ustrezen akt.

11. člen

Izvajanje partnerskih projektov, katerih nosilec je Levica

Za izvajanje partnerskih projektov se ustanovijo delovne skupine, ki so sestavljene iz predstavnikov vlade in predstavnikov podpisnikov sporazuma.

Nosilec teh projektov je Levica. Za sklicevanje sestankov delovne skupine je zadolžen nosilec projekta. Sestanki delovne skupine potekajo najmanj enkrat mesečno. Zapisnike sestankov vodi nosilec projekta, ki je dolžan zapisnik v tednu dni od sestanka posredovati na način, ki je določen s 3. členom tega sporazuma.

Časovnica izvedbe projektov, ki je priloga tega sporazuma, določa osnovne vsebinske usmeritve za delovanje delovnih skupin ter časovnico izvedbe.

Vlada in ministrstva so za nemoteno delo delovnih skupin dolžni zagotoviti informacije za delo delovne skupine v petih (5) dneh od zahteve.

Delovna skupina mora do roka, ki je predviden v časovnici, zakonodajni predlog uskladiti. Po uskladitvi i zakon vložijo poslanci poslanskih skupin podpisnic sporazuma, pri čemer so prvopodpisani poslanci Levice, ki tudi nastopajo v imenu predlagatelja.

Levica vsako leto v časovnici dela prevzame vsaj dve (2) novi nosilni mesti na partnerskih projektih.

SODELOVANJE V DRŽAVNEM ZBORU

12. člen

Poslanci strank, podpisnic tega sporazuma, na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora podpirajo medsebojno usklajene predloge zakonov, predloge drugih aktov, predloge amandmajev ter kadrovske predloge in zagotavljajo absolutno večino pri glasovanjih.

Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.

14. člen

Zagotavljanje usklajenega delovanja v DZ

Za zagotovitev usklajenega delovanja pri izvedbi skupnih projektov podpisnikov sporazuma v državnem zboru skrbita vodja največje poslanske skupine strank, ki tvorijo manjšinsko vlado, in vodja poslanske skupine Levica.

Za uresničevanje tega cilja se enkrat tedensko sklicujejo koordinacijo vodij poslanskih skupin podpisnikov tega sporazuma.

15. člen

Zagotavljanje sklepčnosti

Vodje poslanskih skupin strank, podpisnic tega sporazuma, so v okviru svojih poslanskih skupin za seje delovnih teles državnega zbora oziroma točke teh, ki obravnavajo usklajene projekte, dolžni zagotoviti polno navzočnost svojih članic in članov. Če je poslanec strank, podpisnic tega sporazuma, odsoten s seje, mora poskrbeti za svojo zamenjavo. V izjemnih primerih, ko to ni mogoče, mora koalicijski predstavnik o tem obvestiti PS Levica in obratno.

16. člen

Opredeljevanje do predlogov drugih poslanskih skupin

Če poslanci strank, podpisnic sporazuma, oz. njihove poslanske skupine želijo podpreti predloge zakonov, aktov, amandmaje ter kadrovske predloge PS in poslancev, ki niso podpisnice tega sporazuma, morajo o svoji nameri obvestiti druge podpisnice sporazuma, potencialno podporo pa uskladiti z njimi.

Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo na pravico poslanca, da svobodno odloča v skladu s svojim ustavnim položajem.

17. člen

Vlaganje drugih zakonov in aktov

Poslanska skupina Levica mora sedem (7) dni pred vložitvijo zakonov in drugih posamičnih aktov, ki niso predmet dogovora koordinacije ter koalicijskega sporazuma, obvestiti poslansko skupino LMŠ..

18. člen

Nezaupnica, interpelacije in razrešitve

Podpisniki sporazuma se bodo izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, vlaganju zaupnice ali nezaupnice vladi in glasovanju za nezaupnico vladi ali interpelacijo zoper ministra, dokler je sporazum med podpisniki v veljavi. Podpisniki sporazuma se bodo izogibali zahtevam po razrešitvi predsednika in podpredsednikov državnega zbora ter predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora iz vrst podpisnikov sporazuma in glasovanju zanje, dokler je sporazum med podpisniki v veljavi.

KRŠITVE SPORAZUMA

19. člen

Če pride do kršitve določb tega sporazuma s strani katerega koli podpisnika, se o tem obvestita predsednik vlade in koordinator Levice.

KONČNE DOLOČBE

20. člen

Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo predsedniki, predsednica in koordinator vseh šestih (6) strank. Sporazum velja do 31.12.2019, njegova veljavnost se podaljša s podpisom dogovora o Časovnici izvedbe projektov za leto 2020.

Ta dogovor je mogoče dopolniti ali spremeniti zgolj s soglasjem vseh partnerjev.

21. člen

Sporazum preneha veljati, če od njega odstopijo stranke, ki tvorijo manjšinsko vlado, ali Levica.

Prilogi:

● Priloga 1: Koalicijski sporazum z dne 30. 7. 2018

● Priloga 2: Časovnica izvedbe projektov 2019

Časovnica izvedbe projektov 2019

Projekti, katerih nosilec je Levica

Projekt 1: Odprava prekarnosti

Delovna skupina strank koalicije in opozicijske Levice bo pripravila ukrepe, usmerjene v odpravljanje prekarnih oblik dela.

Ukrepi, katerih nosilka bo opozicijska Levica, so:

• ŠTUDENTSKO DELO:
  • Postopna ukinitev posredovanja študentskega dela preko študentskih servisov z namenom zagotavljanja sredstev za dvig štipendij: čeprav ima po zakonu nalogo posredovanja občasnega dela dijakov in študentov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), v praksi to nalogo opravlja peščica koncesionarjev, ki prek koncesijske dajatve, ki znaša 3,795% vrednosti dela, letno prejmejo cca. 10 milijonov evrov in ob tem ustvarjajo velike presežke. Že po trenutni ureditvi bi v primerih, ko delo posreduje ZRSZ, ta delež namesto za koncesijsko dajatev študentskim servisom stekel neposredno v proračunski sklad za štipendije. S prenosom na ZRSZ bomo zagotovili prepotrebna dodatna sredstva za štipendije v višini cca. 7 milijonov evrov. Zato bomo:
    • že obstoječo mrežo Zavoda RS za zaposlovanje usposobili za posredovanje študentskega dela;
    • prenesli posredovanja študentskega dela za državne organe na ZRSZ in s tem zagotovili dodatna sredstva za štipendije;
    • po ustreznem prehodnem obdobju ukinili posredovanje študentskega dela prek študentskih servisov;
    • s tako zbranimi sredstvi dvignili štipendije za dijake in študente.
  • Plačana malica in prevoz za delavce dijake in študente: delavcem dijakom in študentom v tem trenutku ne pripadata pravici, ki pripadata vsem zaposlenim. Zato bomo delavcem študentom in dijakom:
    • zagotovili pravico do regresa za malico za vsak dan, ko so na delu več kot 4 ure;
    • zagotovili pravico do povračila stroškov javnega prevoza na delo od kraja bivanja do kraja dela.
  • Dvig minimalne urne postavke in ureditev usklajevanja njene višine: Trenutno vrednotenje študentskega dela ni pravično, saj krši načelo enakega plačila za enako delo. Poleg tega spodbuja negativne prakse. Ker je študentsko delo najbolj fleksibilna oblika dela na trgu, je za delodajalce zelo privlačna, za delavce pa najmanj varna oblika dela. Zato je treba študentsko delo ovrednotiti tako, da bo delodajalce odvračal od uporabe študentskega dela na mesto rednih zaposlitev, tj. za dela, ki niso začasne in občasne narave, študentom pa zagotavljal dohodek, ki bo primerljiv vsaj s prihodkom prejemnikov minimalne plače. Minimalna urna postavka za študentske delavce je namreč določena pod nivojem minimalne plače, njeno usklajevanje pa je nesmiselno vezano na gibanje povprečne plače. Zato bomo:
    • dvignili minimalno urno postavko za študentsko delo;
    • uredili način usklajevanja minimalne postavke, da se bo ta dvignila hkrati z dvigom minimalne plače.

• INSOURCING:
  • Zaposlitev outsourcanih delavcev (nazaj) v javni sektor: V javnem sektorju mnoga stalna dela, ki so bila v preteklosti praviloma opravljana s strani zaposlenih v javnem sektorju, opravljajo zunanji izvajalci storitev. Zunanje izvajanje ločuje ousourcane delavce od ostalih javnih uslužbencev, jim onemogoča sindikalno organiziranje, posledica pa so bistveno slabše plače in manj pravic iz dela. Zaradi velike konkurence med podjetji, ki za javni sektor opravljajo “outsourcane” storitve ter slabega nadzora, so tem delavcem množično kršene osnovne delavske pravice. Zaveza “Z namenom zamejitve prekarnosti bo uvedena zaposlitev »outsourcanih« delavcev oziroma se bodo iskale druge rešitve za zaposlitev takih delavcev v javni upravi.” je vpisana v koalicijski sporazum, Zato bomo:
    • v letu 2019 v največji možni meri implementirali ponovno zaposlovanje outsourcanih delavcev v javnem sektorju v skladu z možnostmi, ki jih daje zadnja novela ZIPRS,
    • pripravili sistem skupnih služb države, ki ga bomo začeli implementirati v letu 2020.

• AGENCIJSKO DELO:
  • Trenutna ureditev agencijskega dela je neustrezna, agencijskega dela je preveč, delavcem pa ne zagotavlja ustrezne varnosti. To ugotavlja tudi besedilo koalicijskega sporazuma: “Tudi za agencijske delavce na čakanju bomo uvedli zajamčeno minimalno plačo.” Zato bomo:
    • postopno znižali dovoljen odstotek agencijsko zaposlenih delavcev v podjetju s 25% na 10% ter takoj odpravili zakonsko izjemo, ki omogoča, da je v podjetju agencijsko zaposlenih več kot 25% delavcev;
    • zagotovili izplačilo vsaj minimalne plače za agencijske delavce na čakanju.

• SAMOZAPOSLENI V KULTURI:
  • Številni samozaposleni v kulturi so socialno ogroženi. V koalicijski sporazum smo zapisali: “Na področju samozaposlenih v kulturi je treba poskrbeti za zdravstveno varstvo z bolniškim dopustom vsaj od četrtega dne naprej, ukiniti je treba cenzus, okrepiti štipendijsko politiko, uvesti karierno dinamiko, zagotoviti ponovno vzpostavitev izjemnih pokojnin ter poskrbeti za vključevanje samozaposlenih v različne priložnosti skozi izvenproračunska sredstva.” Zato bomo:
    • v sodelovanju s civilno družbo pripravili spremembe ureditve statusa samozaposlenih v kulturi;
    • v letu 2019 zagotovili zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi z bolniškim dopustom vsaj od četrtega dne naprej.

Delovna skupina koalicije in Levice: Odprava prekarnosti

Preostale ukrepe za odpravo prekarnih oblik dela bo pripravila vladna medresorska delovna skupina, v kateri sodelujejo tudi predstavniki opozicijske Levice.

• NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST:
  • Dvig minimalnega denarnega nadomestila za brezposelnost: trenutno minimalno nadomestilo za brezposelnost znaša 350 evrov, kar je manj kot znesek denarne socialne pomoči (392 evrov), manj kot kratkoročni minimalni življenjski stroški (442 evrov) in manj kot minimalni življenjski stroški (613 evrov). Zaveza “Zvišali bomo minimalno nadomestilo za brezposelnost.” je vpisana v koalicijski sporazum, zato bomo
    • takoj dvignili nadomestilo za brezposelnost na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov (441,67 evrov);
    • postopoma dvignili minimalno nadomestilo za brezposelnost na raven minimalnih življenjskih stroškov (613,41 evrov).

• PORODNIŠKA NADOMESTILA:
  • Minimalno porodniško nadomestilo za vse: Konec leta 2018 se je končalo varčevanje na porodniških nadomestilih. A porodniška nadomestila za brezposelne osebe in osebe, ki so službo izgubile med nosečnostjo, še vedno ureja Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ki višino nadomestila veže na vrednost minimalne plače s konca leta 2006. Koalicijski sporazum vsebuje zavezo, da se bo: “Vsem porodnicam, državljankam RS, ne glede na njihov status, bomo zagotovili minimalno porodniško nadomestilo.” Zato bomo:
    • odpravili trenutne anomalije v sistemu porodniških nadomestil,
    • zagotovili ustrezno porodniško nadomestilo vsem ne glede na njihov status.

• EKONOMSKO ODVISNE OSEBE:
  • Prekarne oblike zaposlitve bomo, kot je zapisano v koalicijskem sporazumu odpravljali z širitvijo definicije delovnega razmerja: “Definicijo delovnega razmerja bomo razširili tako, da bo vključevala tudi ekonomsko odvisne osebe, tj. delavce, ki trenutno opravljajo delo preko pogodb civilnega prava in glavnino dohodka zaslužijo pri enem naročniku.” Širitev definicije delovnega razmerja mora dalj časa trajajočo ekonomsko odvisnost od enega naročnika opredeliti kot samostojni in opredelilni element delovnega razmerja. Le tako bomo lahko naslovili obširen problem prikritih delovnih razmerji.

• NADURNO DELO:
  • Raziskava Zveze svobodnih sindikatov iz leta 2017 jasno kaže, da se zakonske omejitve glede nadurnega dela v praksi ne izvajajo. Zato bomo:
    • okrepili Inšpektorat Republike Slovenije za delo;
    • uvedli potrebne normativne spremembe v skladu s pozitivnimi praksami iz tujine.

• “SAMOSTOJNI PODJETNIKI”:
  • Številni delavci in delavke, ki so prisiljeni delo opravljati prek statusa samostojnih podjetnikov. Število teh se je od začetka krize povečalo. Zato bomo:
    • poiskali rešitve za omejitev izkoriščanja statusa samostojnih podjetnikov.

ODPRAVA NEUPRAVIČENIH IZJEM OD DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE:

• analiza in odprava izjem od ZDR: pripravili bomo analizo zakonodaje in odpravili izjeme od standardov, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, s katerimi se zmanjšujejo varnost zaposlitve;
• redna zaposlitev kot standard: pregledali bomo področno zakonodajo in jo spremenili na način, da bodo spizacijo nadomestila redna delovna razmerja.

Projekt 2: Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preprečitev privatizacije javnega zdravstva

Delovna skupina strank koalicije in opozicijske Levice bo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi preučila možnosti ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos (ob ohranitvi iste ravni pravic) v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Po preučitvi finančni učinkov in le, če bodo ti ukinitev dovoljevali, bo skupina pripravila in do sredine septembra uskladila del sicer novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje. Spremembe, povezane z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bodo v zakonodajni postopek vložene do konca leta 2019. Veljati bodo začele 1. 1. 2021.

Opozicijska Levica je v zakonodajni postopek vložila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero predlaga črtanje 9. odstavka 53. c člena. V zakonodajni postopek bo vložila dopolnilo, s katerim bo omogočeno sklepanje pogodb zgolj med javnimi zdravstvenimi zavodi. Da se zagotovi ustrezen prehod med različnimi pravnimi režimi, se bo zakon začel uporabljati s 1. 1. 2020. Ministrstvo za zdravje se s tako rešitvijo strinja, stranke koalicije in opozicijske Levice pa bodo skušale najti soglasje za čimprejšnje sprejetje novele.   

Projekt MOP in Levice: Stanovanjska politika

Marca bo oblikovana ožja skupina predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor ter opozicijske Levice. Zadolžena bo za prenovo stanovanjske politike, saj je ta že četrt stoletja neustrezna in zlasti mlajšim generacijam vse bolj onemogoča dostop do stanovanj. Delovna skupina bo pripravila naslednje politike in ukrepe, katerih nosilec bosta bodisi vlada bodisi Levica:

Politika 1: Vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj

• politiko stanovanjskih skladov bo preusmerila od gradnje stanovanj za prodajo na trgu h gradnji javnih najemnih stanovanj. V ta namen bo skupina pripravila naslednje rešitve:
  • dopustitev višje zadolžitve stanovanjskim skladom, in sicer do 50% vrednosti premoženja,
  • ureditev ustreznih državnih garancij za kredite, ki jih stanovanjski skladi najemajo za gradnjo javnih najemnih stanovanj,
  • ustrezna ureditev sistema določanja najemnin,
  • vzpostavitev javne evidence najemniških stanovanj na MOP. Na MO se bo ustanovil poseben oddelek za zbiranje, analiziranje in javno objavo podatkov o stanovanjskem področju,
  • zakonska določitev postopnega zvišanja sredstev za stanovanjsko politiko na vsaj 0,4% BDP do konca mandata,
  • določitev cilja izgradnje 10.000 najemnih stanovanj v naslednjih sedmih letih (v skladu s koalicijsko pogodbo),

Politika 2: prenos nepremičnin DUTB na stanovanjske sklade – nosilec Levica:

• določitev roka za prenos bivanjskih nepremičnin z DUTB na stanovanjske sklade,

Politika 3: ureditev najemniškega trga stanovanj – nosilec Levica:

• cilj te politike je vzpostaviti regulacijo trga najemnih stanovanj in cen najemnin. V ta namen bo skupina pripravila naslednje rešitve:
  • omejitev višine in rasti najemnin: po nemškem zgledu bodo država ali občine dobile pravico določanja zgornje meje stanovanjskih najemnin na m2 ter omejevanja hitrosti njihove rasti,

Politika 4: Regulacija platform kot je AirBnB – nosilec Levica:

• delovna skupina bo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo poiskala učinkovit način regulacije AirBnb, ki je eden od glavnih povzročiteljev hitre rasti cen najema in nedostopnosti stanovanj v urbanih središčih in na obali,

Politika 5: Ureditev nepremičninskega posredovanja – nosilec Levica:

• uredili bomo področje nepremičninskega posredovanja z omejitvijo provizije pri najemu na 4 % pogodbene vrednosti, z omejitvijo dodatnih stroškov, ki si jih lahko zaračuna nepremičninska agencija na 120€, in z določbo, da provizijo v celoti plača naročnik storitve nepremičninskega posredovanja in ne kupec oz. najemnik.

Projekt 3: Davek na dobiček pravnih oseb

Delovna skupina strank koalicije in opozicijske Levice bo v sodelovanju z ministrstvom za finance pripravila novelo Zakona o davku od dohodkov pravih oseb, s katero bomo v skladu s koalicijskim sporazumom določili spodnjo mejo DDPO, ki ga morajo plačati pravne osebe, in sicer pri 5 %. Tako bi podjetja, ki danes – kljub dobičku – zaradi davčnih olajšav plačujejo bistveno manj, morala plačati vsaj 5 % DDPO. Druga sprememba DDPO, ki jo bo pripravila skupina, pa je postopno povečanje splošne stopnje DDPO na 22% (tri letna povečanja za eno odstotno točko).

Nosilec projekta sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb bo opozicijska Levica.

Partnerski projekti koalicije in Levice

1. Delovna skupina za plačno in davčno politiko

Delovna skupina strank koalicije in opozicijske Levice bo v sodelovanju z ministrstvom za finance pripravila ukrepe, usmerjene v razbremenitev regresa in plač, ter za ustrezno nadomestitev posledičnega izpada prilivov.

Predlog bo pripravljen na podlagi izračunov ter strokovne analize celotnega dohodninskega sistema in z njim povezanih področij, upoštevaje povezanost (finančnih) učinkov.

Projekt bo vodilo ministrstvo za finance.

1. Delovna skupina za pripravo strategije upravljanja državnega premoženja

Delovna skupina strank koalicije in opozicijske Levice bo v sodelovanju s predstavniki pristojnih ministrstev v najpozneje 3 mesecih začela razpravo o novi strategiji upravljanja državnega premoženja.

Prevetrila bo strategijo upravljanja državnih naložb z namenom prehoda od privatizacije državnega premoženja k odgovornemu in trajnostnemu upravljanju.

Skupina bo pripravila tudi zasnovo demografskega sklada ter določila vsebino in način njegovega delovanja ter upravljanja. Skupina bo odgovorila na dve temeljni vprašanji: a) katero premoženje naj se v demografski sklad vključi (zgolj KAD ali tudi SDH ter DUTB) in b) katere naj bodo funkcije tega sklada.

1. Delovna skupina za popravke pokojninske zakonodaje

Delovna skupina strank koalicije in opozicijske Levice bo v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila popravke pokojninske zakonodaje, upoštevaje določila koalicijskega sporazuma. Vodilo popravkov je zagotovitev trajne in socialno vzdržne ravni pokojninskega varstva ter povrnitev zaupanja v pokojninski sistem. Ukrepi:

• dvig minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo nad prag tveganja revščine,
• dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe na vsaj 63%,
• dvig invalidskih in vdovskih pokojnin na nivo, ki omogoča vsaj minimalne življenjske standarde,
• dvig vdovskih pokojnin s 15% na 25% po pokojnem partnerju,
• spodbujanje zaposlovanja starejših do 65 leta starosti,

Ključen del te reforme pa je tudi iskanje dodatnih virov za pokojnine. Eden od teh je demografski sklad (tega obravnava druga skupina), ta skupin pa bi morali operacionalizirati ukrep:

• uvedba štirih 0,8% letnih povečanj prispevka delodajalcev za PIZ.

1. Delovna skupina za zdravstvo

Delovna skupina strank koalicije in opozicijske Levice bo v sodelovanju s predstavniki ministrstva za zdravje in upoštevaje določila koalicijskega sporazuma pripravila osnovna izhodišča za popravke zdravstvene zakonodaje. Temeljna cilja sta skrajšanje čakalnih vrst in krepitev javnega zdravstvenega sistema. Ukrepi:

• reforma upravljanja v javnem zdravstvu

• vzpostavitev enotnega in centraliziranega sistema nabave materialov in opreme, ki bo temeljil na primerjavi cen s tujino in v največji možni meri izključeval posrednike
• uvedba zdravstvenega centa na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače
• vključitev tistih zobozdravstvenih storitev, ki so bile doslej neupravičeno plačljive, v osnovno košarico pravic iz OZZ
• vključitev vseh prebivalcev RS v zdravstveno zavarovanje V obvezno zdravstveno zavarovanje je potrebno vključiti tudi tiste prebivalce, ki tega zaradi trenutnega statusa nimajo in se lahko po pomoč zatekajo zgolj v pro bono ambulante.
• legalizacija konoplje v medicinske namene

1. Delovna skupina za pripravo proračunov za leti 2020 in 2021

Stranke koaliciji in opozicijska Levica po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2019, ki ga podprejo tudi poslanci Levice, ustanovi delovno skupino za pripravo proračunov za leti 2020 in 2021.

Celoten sporazum tudi s časovnico je dostopen v prilogi: