Še hujše stranpoti kot v Šarčevem Kamniku v občini Trebnje

Lista Antona Smolnikarja je za kampanjo za občinski svet v Kamniku porabila 9.497 evrov, kar je več kot dovoljuje zakon s 9410 evrov. Mogoče je, da so Smolnikarjevi porabili celo še več. Po objavi članka sem prejel opozorilo bralca, da so v Kamniku kandidati objavljali plačane oglase na internetu, v poročilu o kampanji pa ni opaziti postavk, da bi to plačali. Eden spletnih oglasov je bil, denimo, takšen:

Na posnetku je Maja Žagar. Če je oglas plačala sama, je to kršitev zakona, ki zahteva, da mora vse s posebnega računa plačati organizator. Če je objavo plačalo kakšno podjetje ali druga pravna oseba, je greh še krepko večji. A to dogajanje v Kamniku, kjer še čakamo poročila zmagovalca županskih volitev iz NSi Mateja Slaparja in poraženca iz LMŠ Igorja Žavbija, je prava malenkost v primerjavi z dogajanjem v občini Trebnje. Iz te občine so bila doslej objavljena tri poročila o kampanjah za občinski svet in vsa tri kažejo prebijanje omejitve, ki jo določa zakon:

Najvišjo vsoto za kampanjo svoje županske liste je v Trebnjem prijavil župan Alojzij Kastelic, ki je bil ponovno izvoljen za župana že v prvem krogu. Za las. Zbral je 50,49 odstotka glasov. V spopadu za občinski svet je dramatično presegel omejitev najvišje porabe, ki jo določa zakon pri slabih štiri tisoč evrih. Ni težko izračunati. Za svetniške kampanje je dovoljenih 40 centov na volilnega upravičenca. Upravičencev v občini Trebnje je bilo 9.988. S preveč denarja za kampanjo svoje liste je povrhu pogorel. Dobil je le tri svetnike. Lista Drot – za Razvoj jih je s pol manj denarja dobila šest. In tudi rahlo prebila omejitev, ki jo določa zakon. Kar krepko pa je omejitev prekoračila ZL-DSD, to je strančica, ki je bila nekoč v koaliciji Združena levica, v času volitev jo je še vodil Franc Žnidaršič (nekoč tudi poslanec DeSUS), ki je v Trebnjah tudi kandidiral za občinskega svetnika. Dobili so enega samega svetnika Gregorja Kaplana, ki je za to stranko kandidiral tudi za župana in dosegel četrti rezultat. Od štirih kandidatov. V Trebnjah je ZL-DSD porabila nesorazmerno veliko za kampanjo. To pokaže primerjava z Mariborom. V skoraj desetkrat večjem mestu so porabili manj:

Posebej je ZL-DSD za kampnjo Kaplana porabila še 1.428 evrov.
ZL-DSD, se je nedavno preimenovala v Delavsko stranka, vodi jo po novem Aleš Hoge in ne več Žnidaršič. Lista Drot za kandidaturo svojega županskega kandidata Leon Lobeta prijavila 2.576 evrov stroškov. Tudi znesek za Lobeta je nad limitom, zakon dovoljuje, kjer je bil le en krog županskih volitev, največ 25 centov na volilnega upravičenca, kar je bilo 2497 evrov. Lobe je bil drugi.

Poročila o stroški kampanje za župana Kastelica še ni. Tudi pojasnil, za katere sem župana prosil, o razlogih za kršenje zakona pri stroških za listo, mi še ni poslal. Z zakonsko ureditvijo, ki jo vsi kršijo, je najbrž nekaj narobe. Eden od razlogov za kršitve je morda, ker na lokalni ravni ni obveznih pregledov računskega sodišča, ki bi ugotovilo kršitve in sprožilo postopke za plačilo glob, ki so za prekoračitev najvišje dovoljene vsote v zakonu precej drakonske. Tako pravi zakon o volilni in referendumski kampanji:

“Z globo od 3.500 do 15.000 eurov se kaznuje organizator volilne kampanje – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki za financiranje volilne kampanje za volitve članov predstavniških in individualno voljenih organov lokalnih skupnosti v lokalni skupnosti prekorači omejitve iz 23. člena tega zakona.”