Proti Makedoniji v Natu le skrajni stranki: Levica in SNS

Takojšnjo ratifikacijo sporazuma o vstopu Republike Severna Makedonija v zavezništvo z ZDA v Natu je danes izglasovalo 72 poslancev. Proti je bilo dvanajst poslancev iz vrst Levice Luke Meseca in SNS Zmaga Jelinčiča, ki veljata za politično najbolj skrajni stranki v državnem zboru. Po strankah je bil razplet glasovanja takšen:

Med odločanjem poslancev je bil v DZ predsednik makedonskega Sobranja Talata Xhaferi, ki je na obisku v Sloveniji in se je na koncu za podporo vstopu Makedonije v Nato tudi zahvalil poslancem. Položaj Makedonije po kompromisu o imenu države, kar je omogočilo dogovor o vstopu v Nato, je zunanji minister Miro Cerar opisal tako: “To je tudi velika zgodovinska priložnost za obe sosedi, za Evropsko unijo in za Nato ter ne nazadnje za celotno regijo Zahodnega Balkana.”

Levica v Natu vidi imperializem

Za Levico je Matej Tašner Vatovec nasprotovanje te precej skrajno leve stranke pojasnil tako:

“Ali si res želimo, da državljani bivše bratske republike pristanejo v krempljih zločinske organizacije. Kaj pomeni Nato po letu 1991? Bombe, opustošenje in civilne žrtve, Federativna republika Jugoslavija, Irak, Afganistan, Libija, Sirija. Izvažanje demokracije je v Natu sopomenka za širjenje interesov njenih izvoznikov ne glede na to, kakšna je cena, in pomeni tudi zvišanje izdatkov za orožje, ki ne vodijo v blaginjo, ampak vodijo v nerazvitost. Slovensko pristajanje na tako politiko in brezhrbtenično sledenje palici ameriškega gospodarja, ki smo ji zadnje tedne še posebej priča s strani zunanjega ministra Cerarja, je vredno vsakršnega prezira. Kaj se v resnici skriva za evro-atlantskimi standardi in vrednotami, ki jih tako radi opevate? Zatiskanje oči pred brutalnim policijskim nasiljem nad rumenimi jopiči v Franciji. Ali pa nemo opazovanje policijske represije nad Katalonci v Španiji. Ti standardi in vrednote že več kot 70 let ohranjajo humanitarno krizo v Palestini in dopuščajo pol milijona podhranjenih otrok v Jemnu. Državi, ki jo je pomagala razdejati tudi velika zaveznica nekaterih držav članic Nato pakta z ZDA na čelu – Saudova Arabija. To je pravi duh tega, kar počnete danes. Podlegate pritiskom in izsiljevanju zahodnih imperialističnih sil proti demokratični volji ljudstva. Odmika stran od demokracije, od ljudi, od ljudstev in približevanje oziroma stopanje na stran imperializma in podpiranja avtoritativnih režimov v Levici ne bomo podprli.”

Jelinčič: Cerar tako ne bi razumel

Zmago Jelinčič pa je razloge, da so proti, povzel tako:

“Pravijo, da naj bi vstop Severne Makedonija v NATO pakt prispeval k stabilnosti regije. Nikakor ne. Dejstvo je, daje NATO pakt 70 odstotkov poslovna organizacija – »biznis« Združenih držav Amerike, ki bodo seveda Makedoniji prodajale stare tanke za drag denar, potem pa bodo še računali, da bodo te tanke popravljali, plačala bo država Makedonija. Gospodarstvo Severne Makedonije bo prešlo v roke tujcev, v kolikor že ni in kaj bojo rekli o tem ljudje kasneje, čez nekaj let? V SNS ne bomo podprli tega akta. Več razlogov je, nekaj sem jih povedal. Lahko bi govoril dve uri, vendar smisla tukaj ne bi bilo. Večino poslancev je že po komandi odločena, kako mora glasovati, minister Cerar pa tega tako in tako ne bi razumel.”

Ko je vstopanje Makedonije v Nato ratificirala ustavna večina poslancev, se je predsednik Sobranja Makedonije Talat Xhafer zahvalil tako:

“Spoštovani kolegi, dovolite mi, da vam na kratko predstavim razmere pri nas. Seveda veste, da smo pred kratkim sprejeli ustavne spremembe, s katerimi smo na podlagi tako imenovanega Prespanskega sporazuma, ki sta ga podpisali vladi Makedonije in Grčije, razrešili tri desetletja trajajoč spor okoli ustavnega imena naše države. Spor, ki je Makedonijo blokiral pri njenih strateških zavezah, pri polnopravnemu članstvu v Natu in Evropski uniji. Veste, da bi na Nato vrhu leta 2008 v Bukarešti morali postati članica Nata skupaj z Albanijo in Hrvaško, s katerimi smo prehodili pot izpolnjevanja pogojev. Ampak takrat so nas blokirali. Prespanski sporazum, s katerim smo premagali to oviro, ni bil lahek ne za vlado Makedonije niti za vlado Grčije. Priča smo bili demonstracijam in protestom na obeh straneh, v Skopju in v Atenah, predvsem ko je sporazum stopil v postopek ratifikacije v nacionalnih parlamentih. To samo po sebi govori, da je ta sporazum po svoji naravi pravzaprav »win-win« dogovor, da smo vsi in zmagovalci in poraženci. Za nas je najpomembnejše dejstvo, da se je s sprejetjem ustavnih sprememb začel proces za naše polnopravno članstvo v Natu. Upamo, da bo ta proces ratificiran v vseh 29-ih nacionalnih parlamentih in bomo tako postali 30 polnopravna članica Nata z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih ima vsaka članica. Kor je nedavno v Skopju napovedal minister za obrambo gospod Karl Erjavec, je Slovenija zelo hitro ratificirala protokol. Resnično smo vam hvaležni za to. Želim se vam iskreno zahvaliti v imenu parlamenta in državljanov Makedonije. Slovenski narod in Slovenija kot država sta s tem ponovno potrdili prijateljski a hkrati tudi načelni odnos do Makedonije in njenih državljanov. Verjemite mi bomo to si zapomnili, zavedali se bomo, kako spoštovati in ceniti naše prave prijatelje, kar Slovenija in slovenski narod sta.”