Dan migrantov: Kako vam po marakeško lažemo

Last Updated on: 22nd januar 2019, 07:21 pop

»Njihova prostovoljna odločitev je, da odidejo in mi temu ne moremo nasprotovati,« je direktorica urada za begunce Mojca Špec Potočar včeraj pojasnjevala novinarjem, da ji skoraj vsi prosilci za azil zadnje čase pobegnejo. Letos je bilo do konca novembra takšnih, ki so ji že izginili, 2.576. Od 2725 prosilcev. To ni nič novega. Trend je bil jasen že pred volitvami poslancev, a je večina medijev to prikrivala, ko se je število že dramatično povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti. Azil v največjem številu zahtevajo Pakistanci, Alžirci in Afganistanci, ki pridejo na črno iz Hrvaške. Naš azilni sistem je luknja za pot naprej na zahod.   

Sebastian Kurz ni naiven

Velika večina migrantov prihaja organizirano, s pomočjo kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem, je konec novembra slovenski notranji minister Boštjan Poklukar opozoril na srečanju Salzburškega foruma v Bratislavi na Slovaškem in dodal: “To je postal posel številka ena v regiji in hkrati naš največji izziv.”

Usluge v takšnem velikem kriminalnem poslu se, seveda, plačujejo. Podkupujejo, da bo bolj jasno. Novinarji so izjavo Mojca Špec Potočar, kako so tisti, ki večinoma pridejo k nam s pomočjo trgovcev z ljudmi in z nezakonitim prečkanjem meje, nenadoma povsem svobodni, če le zaprosijo za zaščito, prijazno prenašali in prikimavali. V javnem zavodu RTV ali v velikih medijih nisem opazil, da bi koga od novinarjev v tej bleščeči podobi karkoli zmotilo. To kaže, da gre za namerno politiko vlade. In za namerno politiko medijev.  Naslednji dan bodo ti isti mediji mirno prenašali izjavo premiera Marjana Šarca, ki bo šefu vlade sosednje Avstrije  Sebastianu Kurzu že spet zagotavljal, da ni razlogov za njihov mejni nadzor proti nam, ker tukaj sijajno varujemo mejo. Novinarji pa se bodo s premierom čudili, kako lahko premier sosednje države odgovori, da si želi, da bi to bilo res.  Nihče ne bo omenil, da ni. Kar naš premier in tukajšnji mediji po marakeško predstavlja dejstva. Lažejo, po domače. Meje država ne varuje, in zaradi tega imajo sosedi, za katere skupni mejni nadzor po dogovoru v EU skrbimo, resne težave. Na njih naša vlada prevali stroške naše slabega nadzora meje in azilnega švicarskega sira. V težave pa spravljamo tudi Hrvaško in BiH. Migranti tja v večjem številu prihajajo, ker je mogoče naprej. Ker je nekje v sistemu pač luknja. V državo bo letos na črno vstopilo vsaj deset tisoč migrantov. Za toliko se ve.  Polovico jih bo policija hitro vrnila sosednji državi. Vsaj četrtina pa jih bo zahtevala azil, ker vedo, da je to trik, kako si lahko praktično vsi zagotovijo svobodno pot po Evropi. Podatki, številke za letošnje leto so do konca novembra, ki kažejo, kako število zlorab sistema bezlja, so takšni:

Prejšnja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je opozorila, da 
so evropske meje propustne in ne služijo svojemu namenu omejevanja vstopa tistim, ki ne potrebujejo zaščite ali ne izpolnjujejo pogojev za vstop.

Beseda azil v Sloveniji odpira vrata vsem

“Takšno stanje ogroža temeljna načela EU, saj je migrantom dovoljen vstop in gibanje po EU ter izbira države, v kateri zaprosijo za mednarodno zaščito. To prakso, ki jo imenujemo tudi azilni šoping, je treba na vsak način preprečiti. Beseda azil sama po sebi ne bi smela avtomatično na široko odpreti vrat za vstop v EU,” je opozorila že bivša ministrica.

Mediji vas te dni seznanjajo s solzavimi zgodba o ubogih Kurdih iz Sirije, ki so v Sloveniji, ker so ubežali zatiranju in preganjanju. To je neetična manipulacija, ki ji zahteva Marakeška deklaracija. Velikanska večina migrantov je iz Pakistana, Alžirije in Afganistana. Prihajajo s pomočjo trgovcev z ljudmi, ki jih tihotapijo na zahod in ki znajo podkupiti tudi koga pri nas. Sircev je bolj za vzorec. Žensk pa še krepko manj. Podatki, od kod so migranti, ki so zahtevali azil do konca novembra letos, so takšni:

Večina teh migrantov si srečanj s tukajšnjimi novinarji ne želi posebej, ker želijo naprej. Vrata so široko odprta.

Številke o zahtevah za azil po mesecih v letošnjem letu so takšne: