Kampanja proti omejevanju pluralnosti medijev

V državi smo priča kampanji, da pomembna državna in zasebna podjetja ne bi več oglaševala ali podpirala redkih medijev, ki niso v državni lasti ali v lasti in pod vplivom podjetij, ki so neposredno odvisna od poslov z državo. Na udaru so za zdaj predvsem mediji, ki so kritični do ravnanj oblasti ali ki so naklonjeni opoziciji. Eno od kampanj z zahtevami Telekomu, da ustavi oglaševanja na Novi24TV in v Demokraciji, vodi provladni aktivist Domen Savič, ki je bil tudi med tistimi, ki so na javni televiziji leto pred volitvami predčasno odstavljali odgovorno urednico Jadranko Rebernik, ker je dovolila objavo odgovora na hude obtožbe, da je fašist, hrvaškemu glasbeniku, ki mu je oblast prepovedala koncert v Mariboru. Ker jim z zahtevo, da je treba odstaviti urednico, ker je ravnala profesionalno pravilno (predstavitev druge plati medalje zahteva kodeks novinarske etike), najprej ni uspelo, je Savič odstopil kot član programskega sveta RTVS. Z oddajo Vroči mikrofon je tokratno Savičevo kampanjo javno podprl nacionalni radio Slovenija. Z javno izjavo proti sovražnemu govoru je državnim podjetjem diskriminatorno ravnanje pri oglaševanju v zadnjem tednu v “premislek predlagal” premier Marjan Šarec. Premiera je podprlo Društvo novinarjev, ki je opozorilo, da je ukrepanje proti opozicijski medijem zaradi “sovražnega govora” zahtevalo že v času volilne kampanje. Sovražni govor je izgovor: ni znano, da bi bil sprožen kak pravni postopek proti medijem, ki jim poskušajo ustaviti oglaševanje. Še manj, da bi bil uspešen.

Še več podobnih kampanj za omejitev svobodne javne razprave poteka po spletnih omrežjih, pogosto pod krinko boja proti sovražnemu govoru. Akterji so nevladne organizacije, ki jih sofinancira vlada in anonimneži. Spletni časopis, ki ga od marca 2017 izdaja Zavod za svobodo izražanja, se trudi, da bi opozoril na zlorabe oblasti, da bi v državi ohranili široko javno razpravo o ravnanju politikov in pluralnost medijev, da bi torej obstali tudi takšni mediji, ki niso v lasti ali pod neposrednim vplivom oblasti ali z njimi povezanih podjetij  in da bi bil medijski prostor odprt in pluralen, delo oblasti pa transparentno.

Glede na velik vpliv, ki ga ima država kot lastnik številnih pomembnih podjetij in finančnih institucij, pa tudi vseh največjih medijskih podjetij, ti pritiski vodijo v podobna podrejanja in omejevanja svoboščin ljudi, kakršnih žrtev smo že bili v času fašizma in socializma. To skupnosti ne more koristiti.

Za podporo pri tem trudu sem zaprosil številna največja podjetja v državi, seveda tudi državna in jim zagotovil, da bo denar porabljen za delo za ohranitev pluralnost, liberalnih vrednot in ustvarjanje še bolj kakovostnih novinarskih vsebin v Spletnem časopisu.

Pismo je bilo poslano na e-poštne naslove na spletu javno dostopnih predstavnikov za stike z javnostjo in podjetij (pogosto uprav) več kot sto po prometu največjih slovenskih podjetij. Nekaj podpore, a izključno od zasebnih podjetij, sem dobil. Doslej se ni z donacijo ali kak podoben način odzvalo niti eno samo podjetje v državni lasti. So me pa številna državna podjetja, pričakovano, vljudno zavrnila.

So pa trud Spletnega časopisa v tem času podprli številni posamezniki iz svojih žepov, ki jim nisem poslal takšnega pisma.

Vsakemu se posebej zahvaljujem.

Pismo je bilo podjetjem poslano še preden se je v kampanjo vključil premier. Jasno je bilo, da je v ozadju precej več.

Donacijo ali sponzorski prispevek lahko še vedno nakažete na račun Zavod za svobodo izražanja, Clevelandska 23, Ljubljana: SI56 0201 9026 2282 287, SWIFT: LJBASI2X.

Donacija je mogoča tudi tukaj: