Site icon Spletni časopis

MZZ razlaga marakeški dogovor, ki ga niso prevedli

“Do zdaj ni bil običaj, da bi prevajali takšne dokumente OZN. Se pa trudimo. Drug teden bo,” mi je vršilec dolžnosti vodje službe za odnose z javnostmi Primož Šeligo pojasnil, zakaj zunanje ministrstvo ni poskrbelo za prevod “Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah”, je pa danes objavilo razlago, kaj ta sporazum pomeni. S to razlago predvsem odgovarja na kritike, kaj naj bi nepreveden sporazum vseboval in pomenil. Vsebina dogovora že dalj časa dviguje prah v državi, pa tudi v mednarodni skupnost. Več držav je podpis dokumenta zavrnilo: ZDA, Madžarska, Avstrija, Češka. Za še nekaj držav pa ni povsem jasno, kako bodo ravnale. O dogovoru pa bo prihodnji teden v sredo na zahtevo opozicije na izredni seji razpravljal tudi državni zbor.

Zakaj ni v jeziku, ki ga razumemo?

Med očitki opozicije je tudi, da vlada prikriva točno vsebino sporazuma ljudem in da o njem ni bilo nobene javne razprave, ko se je v prvi polovici leta usklajeval. Možen razlog je, da si vlada preveč razprav o migrantih v volilnem letu preprosto ni želel. A podobne težave so tudi v drugih državah, tudi v Nemčiji so bili v parlamentu poslanci nezadovoljni, ker ni bilo obveščanja in razprave. Zunanje ministrstvo pa je danes objavilo obsežno razlago, kaj pomeni ta dogovor. Z razlago odgovarjajo na kritike, kaj naj bi sporazum vseboval. Nenavadno je, da objavljajo razlage mednarodnega dogovora, ki ga sploh niso prevedli. V zadnjih dneh me je več bralcev kritiziralo, zakaj tega sporazuma ne objavim v slovenskem jeziku, da bi ga vsi lahko prebrali. Odgovarjal sem jim, da prevod preprosto ni dostopen, obsežen dokument pa je za novinarja kar velik zalogaj, da bi ga sam prevedel. Po zagotovilih Šeliga prihodnji teden morda bo tudi uradna verzija. Do takrat pa lahko preberete angleško verzijo in zdaj še pojasnila zunanjega ministrstva, kaj dogovor v angleškem jeziku vsebuje in pomeni. O zdravstvenem varstvu migrantov dogovor, denimo, določa, da je treba njihove potrebe vključiti v nacionalne in lokalne zdravstvene politike in načrte:

Dogovor za katerega vlada zatrjuje, da je neobvezujoč, vsebuje določbe, da bo njegova vsebina uveljavljena tudi z ukrepi za dosego ciljev in zavez:

Celoten dogovor je takšen:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/11/global_compact_for_migration.pdf”]

 

Sporazum mi je v nemškem jeziku z označenimi točkami, ki so po njeni oceni sporne, poslala še bralka Zvonka, ki je zapisala ostro oceno, da je “to genocidno skropucalo prebrala v nemškem jeziku” in da “za razliko NE-odgovornih, znamo preprosti državljani kaj prebrati tudi v tujem jeziku.” Takšna je za tiste, ki bolje poznate ta jezik, celotna nemška verzija:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/11/A.CONF_.231.3-1.pdf” title=”A.CONF.231.3-1″]

Skrajšana, a z oznakami spornih delov (po mnenju bralke), pa:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/11/marakeški-dogovor-nemski.pdf” title=”marakeški dogovor – nemski”]

Dušan Čegovnik, ki za Spletni časopis pogosto pojasnjuje dogajanje v Nemčiji, kjer živi, pa posebej opozarja na odstavek, ki se nanaša na medije:

Tudi zaradi te točke, je zapisal, je vrh stranke CDU iz nemške dežele Sachen sprejel resolucijo, ki jo je poslala nemški zvezni vladi in jo poziva, naj nemška vlada odkloni (ne sprejme, ne pristopi) globalni migracijski pakt OZN.

Obrazložitev je v tem, da pakt nesprejemljivo posega v nemški trg dela, socialno politiko, pa tudi v svobodo tiska in svobodnega izražanja mnenj.

Najostrejši je bil bivši poslanec CDU Völker Schimpff, ker meni, da je nejasno kako obvezujoč je ta sporazum dejansko. Obenem posega v svobodo odločitev posameznih držav. Ta pakt OZN kolidira z nemškim in evropskim pravom. Predvsem je kritičen glede Člena 17/ Točke 33c ,ki posega v svobodo medijev,ki jih želi voditi in usmerjati . »Imamo svobodo izražanja mnenj, svobodo medijev in svobodo tiska in naenkrat bo v ta pakt (pogodbo) zapisano – v katero smer je treba poročati in kakšno mnenje je treba zastopati. In vsi tisti,ki se tega ne bodo držali bodo kaznovani ali pa se jim bo zaprla finančna pipa za izdajanje njihovih časopisov. (Tako piše v tem paktu pod Členom 17.).

Čeprav je poudarjena pozornost svobodi medijev, je v njo vgrajen element sankcioniranja. »Medijem ki sistematično vzpodbujajo intoleranco, sovražnost do tujcev, rasizem in in druge oblike diskriminacije nasproti migrantom – (tako piše v sporazumu OZN) – je treba odkloniti javno financiranje in materialno podporo.«

Podobno kot v Sloveniji se vodstvo CDU iz dežele Sachsen pritožuje nad tem,da nemška javnost in nemški narod do sedaj sploh nista bila informirana o tem Globalnem migracijskem paktu OZN. Zahteva se več transparentnosti in aktivno debato o tem sporazumu. Zadevo je treba rešiti pred 11.decembrom 2018.

To kaže na to, da ni vse tako jasno kot govori slovenski zunanji minister Miro Cerar. Pomisleki glede tega sporazuma so še v nekaterih državah : Belgiji, Danski, deloma v Švici in tudi v Estoniji. Sporazuma ne bo podprl niti Izrael. Vprašanje je kako bosta odreagirali  Rusija in Kitajska.

Za 1.december 2018 je napovedana v glavnem mestu Nemčije Berlinu velika , množična demonstracija proti sprejemu tega sporazuma OZN. Peticijo proti sporazumu je podpisalo že 300.000 prebivalcev Nemčije, opozarja Čegovnik na dogajanje v Nemčiji.

Razlage zunanjega ministrstva o dokumentu, ki ga v slovenskem jeziku (še) ni, pa so takšne:

Razlaga Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah

Uvod

Migracije predstavljajo globalni izziv, s katerim se soočajo vse države, bodisi kot države izvora, tranzita ali cilja. Zato je pri njegovem naslavljanju potreben globalni pristop. So vedno obstajale in vedno bodo; ali bodo potekale na varen in urejen način, ali pa bo dobile razsežnosti krize, je odvisno od našega odziva in pripravljenosti oz. zmožnosti upravljanja z njimi.

Prvič v zgodovini je velika večina držav dosegla soglasje glede skupnih ciljev pri upravljanju globalnih migracij. Predlog Globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah (GDM) in njegova potrditev zato predstavlja pomemben mejnik pri upravljanju migracij in krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju oblikovanja migracijske politike v svetovnem merilu.

Dokument je rezultat leto in pol trajajočih pogajanj predstavnikov držav članic OZN, ki so se uspešno zaključila julija 2018. Globalni dogovor nima značaja mednarodne pogodbe, in torej ne bo pravno zavezujoče narave. Celotno besedilo dogovora najdete tukaj.

Kaj je GDM?

Globalni dogovor o migracijah je politična zaveza držav, da bodo med seboj tesneje sodelovale pri naslavljanju izzivov sodobnih migracijskih trendov.

Kaj se zgodi, kadar države na migrantski poti ne sodelujejo med seboj, smo imeli priložnost občutiti v času migrantske krize pred tremi leti. Le ta je predstavlja pomembno spodbudo za sprejetje GDM kot platforme za koordiniranje naporov držav in mednarodnih organizacij v smeri doseganja varnih, urejenih in zakonitih migracij ob hkratnem preprečevanju nelegalnih, nevarnih in neurejenih migracij, ter naslavljanju vzrokov zanje.

Kaj vsebuje dogovor?

GDM je utemeljen na treh osnovnih predpostavkah: suverenosti držav, načelu nediskriminacije in univerzalnosti človekovih pravic. Ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih.

V osrednjem delu dokumenta, 23 ciljih, so zajeti vsi vidiki sodobnih migracij, med njimi: zmanjšanje vplivov, ki silijo ljudi v migriranje, potreba po krepitvi zakonitih poti migracij, boj proti tihotapcem, boljše upravljanje meja, varno in dostojanstveno vračanje v države izvora, zaščita žensk in otrok.

Dogovor v okviru omenjenih ciljev predlaga instrumente in politike, ki bodo prek mednarodnega sodelovanja vseh vpletenih akterjev omogočale doseganje željenih rezultatov v obliki varnih, urejenih in zakonitih migracij.

Ali dogovor odvzema suverenost državam na področju oblikovanja in izvajanja migracijske politike?

Ne. GDM ne določa, niti ne priporoča migracijskih politik državam. Nasprotno, poudarja polno nacionalno suverenost na področju migracijskih politik, kar je izrecno določeno v 15. členu, v katerem “Globalni dogovor poudarja suvereno pravico držav, da določajo svojo nacionalno migracijsko politiko, in njihovo pravico, da upravljajo migracije znotraj svoje jurisdikcije v skladu z mednarodnim pravom. V okviru svoje suverene jurisdikcije lahko države ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi, vključno ko bodo določale svoje zakonodajne in politične ukrepe za izvajanje Globalnega dogovora, upoštevajoč različne nacionalne realnosti, politike, prioritete in zahteve za vstop, prebivanje in delo.”

Države so k pogajanjem za sklenitev GDM pristopile pod pogojem, da ta ne bo pravno zavezujoč.

Bo sprejem GDM povzročil dodatne stroške?

Ne, sprejetje GDM državi ne bo povzročilo dodatnih stroškov.

Ali GDM vzpostavlja pravico do migracije?

Ne, GDM v nikakršni obliki ne vzpostavlja univerzalne pravice ljudi do emigriranja. Sama narava dokumenta onemogoča uvajanje novih pravnih kategorij oziroma pravic, temveč eksplicitno podpira nacionalno suverenost pri upravljanju migracij ter nadzoru meja.

Pri tem je eden glavnih ciljev dogovora zmanjšati vpliv dejavnikov, ki ljudi silijo v migriranje.

Hkrati GDM postavlja okvir za kooperativno naslavljanje obstoječih in bodočih migracijskih tokov, ki temelji na spoštovanju temeljnih človekovih pravic in veljavnih mednarodnopravnih standardov, razreševanju temeljnih vzrokov za migracije, poudarja pa tudi pomen boja proti tihotapcem ter proti trgovini z ljudmi.

Ali GDM odpira meje za ilegalne migrante?

Ne, GDM na noben način ne odpira meja ilegalnim migrantom, niti ne spodbuja nezakonitih migracij. Nasprotno, osnovni namen dogovora je, da prek tesnejšega mednarodnega sodelovanja prispeva k urejenim in zakonitim migracijam. Hkrati poudarja potrebo po naslavljanju okoliščin, ki ljudi silijo k zapuščanju matičnih držav (Cilj 2). Izpostavlja tudi pomen boja vseh držav proti tihotapcem ljudi in kriminalnim združbam, ki izvajajo in podpirajo ilegalne migracije (Cilja 9 in 10).

Kateri so pozitivni učinki legalnih migracij?

Zaradi demografskih dejavnikov in potreb trga dela so legalni in urejeni migracijski tokovi v določenih delih sveta zaželeni in potrebni, seveda v skladu z suvereno sprejetimi nacionalnimi migracijskimi politikami vsake posamezne države.

V Sloveniji se že desetletja soočamo s pomankanjem delovne sile v določenih gospodarskih panogah, kot sta npr. gradbeništvo in industrija. Zaradi negativnih demografskih trendov bodo potrebe po uvoženi delovni sili samo še naraščale. V našem interesu je, da pretok delovne sile poteka urejeno in organizirano ter skladno z našimi potrebami. Zakoniti migranti kar 85% svojih prejemkov porabijo v državi gostiteljici.

Pomemben pa je tudi prispevek migrantov k trajnostnem razvoju svojih matičnih držav, ki je merljiv v milijardah dolarjev. V letu 2017 je bilo 450 milijard USD prejemkov migrantov nakazanih v države v razvoju, kar predstavlja trikratnik vseh sredstev, ki jih mednarodna skupnost nameni za razvojno pomoč.

Ali GDM omejuje javno razpravo o migracijah?

Nikakor. V 17. členu dogovora se države spodbuja k sooblikovanju javne razprave o migracijah, ki naj temelji na resničnih podatkih in ščiti polno svobodo govora. Po drugi strani pa GDM nasprotuje diskriminaciji migrantov in rasizmu, zoper katera priporoča aktivno delovanje. Spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti sicer izrecno prepoveduje tudi Ustava RS.

Kdaj, kako in kje bo potrjen GDM?

GDM bo potrjen na vrhu predstavnikov držav v Marakešu (Maroko) 10. in 11. decembra 2018. V skladu s prakso OZN se dogovora ne bo podpisovalo, temveč se besedilo sprejme s soglasjem prisotnih oziroma glasovanjem. Nato bo posredovan v nadaljnjo obravnavo Generalni skupščini OZN, ki ga bo formalno potrdila v obliki kratke resolucije, predvidoma v začetku leta 2019.

Ali Slovenija podpira sprejem GDM?

Da. Slovenija je v pogajanjih za pripravo aktivno sodelovala v okviru koordinacije držav članic EU (pod vodstvom Avstrije) in smo s končnim besedilom zadovoljni. Zavedati se je potrebno, da gre za kompromis velike večine držav ter rezultat leto in pol trajajočega procesa, v katerem so sodelovali tudi predstavniki civilne družbe in zasebnega sektorja. GDM vidimo kot rezultat odprtega, transparentnega, vključujočega procesa, ki celovito naslavlja to kompleksno problematiko.

Dogovor podpira tudi večina članic EU, med drugimi Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska, Finska, pa tudi Švica, Kanada in druge države. K dogovoru niso pristopile ali so naknadno uradno izstopile samo tri države od preko 180-ih.

Ali je “Marakeška deklaracija” enako kot Globalni dogovor o migracijah?

Ne, gre za dva različna dokumenta. V Marakešu je 2. maja 2018 potekala peta evro-afriška ministrska konferenca o migracijah in razvoju, na kateri sta bila pripravljena Marakeška politična deklaracija in Akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Konferenca je del Rabatskega procesa, platforme, katere cilj je olajšati izmenjavo in sodelovanje med partnerskimi državami na migracijski poti v Severni, Zahodni in Srednji Afriki ter Evropi. Gre za regionalni proces pod vodstvom EU in dela Afriških držav, ki poteka že od leta 2006, medtem ko je GDM voden in sprejet globalno v okviru OZN.

Marakeška politična deklaracija ni pravno zavezujoč dokument in ni bila podpisana, temveč sprejeta s soglasjem vseh članic EU razen Madžarske. Vsebina politične deklaracije je skladna s sprejetimi sklepi Evropskih svetov s področja migracij. Načela Marakeške deklaracije temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanju migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU, kar je tudi v interesu Slovenije.

 

 

 

 

Copyright secured by Digiprove © 2018 Peter JančičAll Rights Reserved  
Exit mobile version