Borec za pravice narodov SFRJ Matić za župana Ljubljane

SMC danes predstavlja kandidaturo Dragana Matića, s katerim poskušajo 18. novembra Zoranu Jankoviću odvzel vodenje prestolnice. Kandidaturo je napovedal tudi Anže Logar iz največje opozicijske stranke SDS. Za Logarja se zdi, da bo bolj resen protikandidat Jankoviću, ker je bil krepko uspešnejši na volitvah 3. junija od Matića, ki je pred volitvami še s kupom poslancev – še nekaj jih je bilo po rodu iz drugih republik – zaslovel po predlogu, da bi država na hitro uzakonila dodaten denar in kolektivne pravice za narode pred desetletji propadle socialistične Jugoslavije (SFRJ). Tudi za Jankovića, če smo pikolovski.

Na volitvah Matić bolj slab

Resne težave so s tem predlogom imeli s pravniki v vladi in parlamentu, ki so opozorili, da ustava kolektivne pravice zagotavlja le dvema narodoma.  Pihanje na dušo volivcem, ki so po rodu iz drugih republik, pa pred volitvami Matiću tudi ni pomagalo. V okraju Ljubljana Moste Polje je 3. junija dosegel zelo povprečen rezultat v enoti za svojo stranko, volilo ga je 10,47 odstotka volivcev. Kandidiral je v precej levem okraju, enem od tistih v državi, kjer relativni zmagovalec ni bil kandidat SDS. V tem okraju je zmagal šef Levice Luka Mesec s 17,2 odstotka. Mesečeva stranka se je z Violeto Tomić še odločneje kot Matić borila za dodatne pravice manjšin SFRJ. Zahtevali so celo spremembo ustave. A jim ni uspelo zbrati niti deset poslanskih glasov, da bi sprožili postopek.  Ena od dilem lokalnih volitev je, koliko bo v Ljubljani dosegla Levica, ki je bila na volitvah poslancev presenetljivo uspešna. Rezultat v enoti Ljubljana Center, kjer je bila najuspešnejša v državi, je bil takšen:

Anžeta Logarja je v okraju Vič Rudnik volilo 30 odstotkov volivcev. Bil je torej uspešnejši kot Mesec in Matić v seštevku. Bizarno pred volitvami je bilo, da so poslanci, ki so zahtevali spremembo ureditve, trdili celo, da so državljani po rodu iz drugih republik diskriminirani. Najboljši dokaz, da je to na majavih nogah, pa so bili sami. Kako so diskriminirani, če vladajo prestolnici, številni pa so tudi v parlamentu v strankah, ki vladajo državi? S spremembo zakonske ureditve bi Matić pred volitvami dodatne pravice zagotavljal tudi županu Ljubljane Zoranu Jankoviću, ki je bil rojen v Srbiji in mu bo Matić zdaj konkuriral. Matić je doktoriral s temo »Nemci v Ljubljani 1861-1918«, v preteklosti je bil direktor Arhiva Slovenije, kar so lahko le preverjene osebe, ki uživajo veliko zaupanje oblasti, ker mora arhiv skrbeti tudi za primerno ravnanje z dokumenti nekdanje UDBE in SDV, ki niso bili skurjeni med osamosvajanjem ali sicer uničeni. Za Nemce kakšnih manjšinskih pravic Matić ni predlagal, čeprav bi pri teh razlogi bili tehtnejši kot, denimo, pri Makedoncih.

Kršitelji ustave, ki bi delili denar svojim

Ravnanje 24 poslancev SMC Mira Cerarja (od 35), dveh iz Desus Karla Erjavca (od enajstih), vseh pet iz SD Dejana Židana in vseh pet Levice Luke Meseca, ki so predlagali urejanje kolektivnih manjšinskih pravic narodov SFRJ, je bilo še posebej nenavadno, ker so poslanci teh strank pred tem večkrat zavrnili odpravo diskriminacijo otrok iz katoliških družin pri financiranju osnovnega šolanja, kar je s sodbo zahtevalo ustavno sodišče. Kršili so in še kršijo ustavni red te države.  “Skrbijo za nacionalne pravice socialističnih Jugoslovanov, zatirajo pa tukajšnje katolike,” sem to ravnanje ocenil pred volitvami. Po sodbi ustavnega sodišča bi morali politiki, ki nam vladajo, že pred skoraj tremi leti odpraviti diskriminacijo otrok iz pretežno katoliških družin. Tudi najnovejša koalicija ne kaže znakov, da bi nameravala spoštovati ustavni red.

V anketi lahko odgovorite, kateri od kandidatov, ki so že napovedali kandidature za župana Ljubljane, vam je najbliže:

 Loading ...

Ko bodo čez dva tedna znani vsi kandidati, bo objavljena nova anketa z vsemi imeni.

Bralci spletnega časopisa so pred volitvami poslancev v anketi, kaj mislijo o ustanavljanju posebnega urada, ki bi skrbel za pravice narodov iz nekdanje SFRJ, to Matičevo idejo odločno zavrnili. Od 1.386 anketiranih jih je 803 (58 odstotkov) ocenilo, da novega urada, ki bi ga Matić med drugim ustanovil, ne potrebuje nihče, kar četrtina (349) pa bi ga ustanovila za otroke iz Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Na tretje mestu so bili Nemci. Daleč najmanjši delež, le dva odstotka, bi Matićev urad ustanavljal za narode propadle SFRJ.

Ker lahko enak ali podoben predlog koalicija množice strank, ki nam vlada, kadarkoli obudi, lahko še vedno glasujete:

 Loading ...

Na posnetku je javno najmanj znan od dosedanjih kandidatov za župana Ljubljane Smiljan Mekicar, kandidat Dobre države, nekdanjega poslanca Bojana Dobovška